Najlepše darilo decembra je umirjenost

December pogosto pride z velikimi pričakovanji in obljubami.

Toplina. Bližina. Svetloba. Vonj po cimetu.

Občutek, da bi moralo biti vse lepo, mehko in prav.

A resničnost je pogosto drugačna.

Koledar se polni, opravila se kopičijo, pričakovanja rastejo. Še preden prazniki sploh potrkajo na vrata, smo že utrujeni. In v tem hrupu je lahko zelo hitro pozabiti, kaj nam sploh pomeni ta čas.

Pomembno je, da se spomnimo: prazniki niso preizkus naše potrpežljivosti in moči.

Niso tekmovanje v popolnosti.

Ni vam treba biti povsod, ustreči vsem ali imeti vsega pod nadzorom.

Včasih je najpogumnejše vprašanje pravzaprav zelo preprosto:

Kaj je letos zame resnično pomembno?

Ko si to dovolimo priznati, postane lažje reči ne vsemu, kar nas oddaljuje od miru – brez slabe vesti. Umirjenost ne pride sama od sebe; pogosto je rezultat zavestnih odločitev. Manj srečanj. Krajši obiski. Več tišine. Več premorov.

Postavljanje meja ni sebičnost. Je skrb zase. In ko smo mi bolj mirni, to občutijo tudi odnosi okoli nas.

Prazniki imajo še eno posebno lastnost – na površje prinesejo čustva. Vsa. Lepo in težko. Veselje, nostalgijo, spomine, včasih tudi žalost. Vse to lahko obstaja hkrati – in s tem ni nič narobe. Namesto da čustva potisnemo stran, si lahko dovolimo kratek trenutek zase: sprehod, iskren pogovor, nekaj zavestnih vdihov, ples ob prijetni glasbi, kavica ob dobri knjigi, meditacija ob dišeči svečki …

Najboljših odločitev ne sprejemamo, ko smo preobremenjeni, temveč ko smo zbrani.

Tudi organizacija nam lahko služi – če ji to dovolimo. Dolgi seznami naj ne bodo breme, ampak pomoč. Razdelite naloge na manjše korake. Poenostavite tam, kjer ni treba zapletati. Ni pravila, ki bi zahtevalo popolnost ali ponavljanje preteklosti.

In predvsem – ne pozabite nase.

Skrb zase ni razkošje, še posebej ne decembra. Je potreba. Morda najlepše darilo, ki si ga lahko podarimo v tem času, ni nekaj zavitega v papir, ampak občutek notranjega miru.

Ker so prazniki najlepši takrat, ko jih doživimo – ne ko jih preživimo.