Povežite se z nami ...

Tehnologija

Luna je 40 milijonov let starejša, kot smo mislili

Raziskava, ki temelji na analizi prsti, ki so jo prinesli astronavti misije Apollo 17 leta 1972, trdi, da je Luna 40 milijonov let starejša, kot smo domnevali.

Luna je 40 milijonov let starejša, kot smo mislili ...

V preteklih letih smo raziskovali številne skrivnosti našega vesolja, toda ena izmed najbolj intrigantnih vprašanj je bila: kdaj točno se je Luna oblikovala? Nedavna študija, objavljena v reviji Geochemical Perspectives Letters, je prinesla nove vpoglede v to starodavno vprašanje in nas popeljala nazaj v čas, ko je naše sončno sistemi bilo še v povojih. Ta raziskava, ki temelji na analizi lunarne prsti, ki so jo prinesli astronavti misije Apollo 17 leta 1972, trdi, da je Luna 40 milijonov let starejša, kot smo doslej domnevali, s starostjo najmanj 4,46 milijarde let.

Članek smo povzeli po vsebini iz https://phys.org.
Luna je 40 milijonov let starejša, kot smo mislili

Astronavt Apolla 17, Harrison Schmitt, leta 1972, prekrit z lunarnim prahom. Zasluge: NASA

Kristali na lunini površini kot ključ do preteklosti

Študija je temeljila na analizi kristalov, prinesenih s strani astronavtov misije Apollo 17. Ti kristali, zbrani v lunarni prsti, so se oblikovali pred več milijardami let. Vključeni v njih so bili majhni kristali, znani kot cirkoni, ki so ključni za razumevanje časa, ko se je Luna oblikovala.

Ko je Marsu podoben predmet trčil z mlado Zemljo pred več kot 4 milijardami let, je energija tega trka talila kamnine, ki so nato tvorile površino Lune. V času taljenja površine, kristali cirkonov niso mogli nastati in preživeti. Avtor študije, Philipp Heck, pojasnjuje:

“Ko je bila površina taka, so kristali cirkoni ne morejo oblikovati in preživeti. Tako da vse kristale na površini Lune morajo biti nastali po tem, ko se je ohladil ta lunar magma ocean.”

Za določitev starosti kristalov so znanstveniki uporabili napredno tehniko imenovano atomski sondo tomografija. Ta postopek omogoča analizo vzorcev na atomski ravni in razkrije, koliko atomov znotraj kristalov je bilo podvrženih radioaktivnemu razpadu. Slednji je naravni proces, pri katerem se nestabilni atomi spreminjajo v druge elemente.

Luna je 40 milijonov let starejša, kot smo mislili

Vodilna avtorica Jennika Greer dela z atomsko sondo. Zasluge: Dieter Isheim, Northwestern.

Radiometrično datiranje – ključ do preteklosti

Radiometrično datiranje temelji na dejstvu, da je za določen čas znano, koliko časa traja, da se določen element spremeni v drug element. Tako se lahko s preučevanjem razmerja med različnimi vrstami atomov (imenovanimi izotopi) v vzorcu določi starost tega vzorca.

Rezultati radiometričnega datiranja so pokazali, da so kristali stari približno 4,46 milijarde let. To pomeni, da mora biti Luna vsaj toliko stara.

Reklamni oglas
Luna je 40 milijonov let starejša, kot smo mislili ...

FOTO: www.geochemicalperspectivesletters.org

Pomen odkritja

Odkritje starosti Lune ima pomembne posledice za naše razumevanje vesolja in naše lastne Zemlje. Luna igra ključno vlogo pri stabilizaciji zemeljske osi, določa dolžino dneva in vpliva na plimo in oseko. Brez Lune bi življenje na Zemlji izgledalo bistveno drugače.

Luna je 40 milijonov let starejša, kot smo mislili ...

FOTO: www.geochemicalperspectivesletters.org

Ta raziskava je bila rezultat trdega dela znanstvenikov z različnih ustanov, vključno z Univerzo v Chicagu, Univerzo v Glasgowu, Univerzo v Kaliforniji v Los Angelesu, Univerzo Northwestern in Univerzo v Bayreuthu.

Starost Lune ostaja ena od najbolj zanimivih ugank vesolja, toda s pomočjo znanstvenega napredka in izjemno natančnih analiz smo zdaj bliže odgovoru. Luna, s svojo starostjo najmanj 4,46 milijarde let, predstavlja pomemben del našega planetarnega sistema in nas spominja na čudeže našega vesolja, ki jih še naprej raziskujemo in razkrivamo.