Prekinitveni post – osnove priljubljene metode prehranjevanja

Vse bolj priljubljeni prekinitveni oz. intermitentni post

Občasno postenje je prehranska metoda, ki vključuje prekinitveno obdobje brez prehranjevanja. Ta pristop k prehranjevanju je v zadnjem času pridobil veliko priljubljenost in pritegnil pozornost številnih ljudi, ki iščejo učinkovite načine za zmanjšanje telesne teže in izboljšanje zdravja. Seveda pa je pomembno, da se držite zdrave prehrane in redne telesne aktivnosti, da dosežete dolgoročne rezultate.

Popularnost zaradi več razlogov

Potencialne koristi prekinitvenega posta vključujejo obnovo celic, izločanje strupenih snovi in porabo uskladiščenih maščob. Ta prehranska metoda lahko zavira procese staranja, spodbuja večje kurjenje maščob, povečuje raven rastnega hormona v krvi ter pospešuje metabolizem. Poleg tega lahko zmanjšuje tveganje za diabetes tipa 2, vnetja v telesu, krvni tlak in uravnava ravni holesterola.

Prav tako je povezano z manjšim tveganjem za razvoj različnih vrst raka ter olajšanjem stranskih učinkov kemoterapije. Prekinitveni post lahko prispeva tudi k boljšemu delovanju možganov ter zmanjšanju možnosti za razvoj Alzheimerjeve bolezni. Poleg tega je ta prehranski pristop pogosto povezan z izgubo odvečnih kilogramov in zmanjšanjem maščobe na predelu trebuha, kjer je pogosto najtrdovratnejša.

Prekinitveni post ni za vsakogar

Zaradi teh prednosti in preprostosti izvajanja je prekinitveni post postal zelo priljubljen način prehranjevanja za mnoge ljudi. Vendar pa ni primeren za vsakogar in pred začetkom prekinitvenega posta je priporočljivo posvetovati se z zdravnikom. Občasno postenje lahko ima namreč tudi neželene stranske učinke. Na prvem mestu je seveda lakota, sledijo pa ji utrujenost, nespečnost, slabost in glavoboli. Te težave se običajno pojavijo v prvem mesecu prekinitvenega posta, ko se telo na nov način prehranjevanja šele navaja.

Nosečnice in doječe matere bi se morali izogibati tej prehranski metodi, enako velja za ljudi s posebnimi zdravstvenimi težavami, kot so ledvični kamni, gastroezofagealni refluks ali sladkorna bolezen. Zato je pomembno še enkrat poudariti – pred začetkom intermitentnega posta se vedno posvetujte s svojim zdravnikom.

Nekatere priljubljene metode prekinitvenega posta vključujejo:

• Metoda 16:8: Ta metoda vključuje 16-urno obdobje posta in 8-urno obdobje, ko se hrana uživa. To pomeni, da se na primer hrana uživa med 12. uro dopoldne in 8. uro zvečer, medtem ko se preostalih 16 ur postimo.
• Metoda 5:2: Pri tej metodi se pet dni v tednu normalno prehranjujemo, medtem ko se na preostala dva dneva omeji vnos kalorij na približno 500-600 kalorij na dan.
• Alternativni dnevni post: Pri tej metodi se izmenično postimo in normalno prehranjujemo. Na primer, en dan se postimo, naslednji dan pa se normalno prehranjujemo.
• Izbira med temi metodami je odvisna od osebnih preferenc, urnika, zdravstvenega stanja in ciljev posameznika. Pomembno je, da se posvetujete s strokovnjakom za prehrano ali zdravnikom, ki vam lahko pomagajo določiti najprimernejšo metodo glede na vaše individualne potrebe.
• 24-urni post: Ta metoda vključuje popoln post enkrat ali dvakrat na teden. To pomeni, da se 24 ur ne prehranjujete, nato pa se naslednji dan vrnete k običajni prehrani.
• Warrior metoda: Ta metoda vključuje omejitev prehranjevanja na 4-urno okno in 20-urno postenje. Na primer, lahko jeste med 16. in 20. uro vsak dan ter postite preostali čas.

Kateri način prekinitvenega posta je primeren za moške in kateri za ženske?

Način prekinitvenega posta, ki je primeren za moške ali ženske, ni odvisen od spola, temveč bolj od individualnih potreb, življenjskega sloga in osebnih ciljev. Obstaja več različnih načinov prekinitvenega posta, med katerimi se lahko posameznik odloči glede na svoje preference in možnosti.

Boste preizkusili ta način prehranjevanja?

Pri prekinitvenem postu je pomembno, da se med obdobjem prehranjevanja osredotočite na zdravo in uravnoteženo prehrano. Čeprav ni posebnih omejitev glede izbire živil, je priporočljivo, da se držite naslednjih smernic:

• Hranljiva živila: Izberite živila, ki so bogata s hranili, kot so sveže sadje, zelenjava, cela zrna, oreščki, semena in beljakovinska živila, kot so perutnina, ribe, jajca, mlečni izdelki z nizko vsebnostjo maščob in stročnice. Težite k raznolikosti živil, da zagotovite širok spekter hranil.
• Zdrave maščobe: Vključite zdrave maščobe, kot so oljčno olje, avokado, oreščki in semena. Izogibajte se presežku nasičenih in transmaščob, ki jih najdemo v ocvrti hrani, hitri hrani in predelanih prigrizkih.
• Omejitev sladkorja in predelanih živil: Poskusite omejiti vnos sladkorja in predelanih živil, kot so sladkarije, sladke pijače, hitra hrana in industrijsko pripravljeni prigrizki. Namesto tega raje izbirajte sveža in naravna živila.
• Zadostna hidracija: Pijte dovolj vode med obdobjem prehranjevanja, da ohranjate hidracijo telesa. Izogibajte se sladkim pijačam in alkoholu ter raje izberite vodo, zeliščne čaje ali nesladkane napitke.

 
Poleg teh smernic je pomembno upoštevati tudi individualne prehranske potrebe in morebitne zdravstvene omejitve. Posvetujte se s strokovnjakom za prehrano, da dobite prilagojena navodila in nasvete, ki ustrezajo vašim potrebam.