Povišica: Sodobna družbena kritika v Mali Drami

Nova sezona SNG Drame Ljubljana je gledalcem prinesla predstavo Povišica, priredbo slovitega dela Georgesa Pereca. V ospredju predstave je tema, ki je danes nadvse aktualna: prošnja za povišico, ki postane simbol človekovega boja proti birokratskim in algoritmično vodenim sistemom. Režiserka Anđelka Nikolić je z mojstrsko interpretacijo popeljala občinstvo v svet, kjer so formalizirani odnosi in algoritmična pravila del vsakdana.

FOTO: SNG Drama Ljubljana, Peter Uhan

Resničnost algoritmov: Kje je posameznik?

Perecovo delo slovi po osredotočanju na formalne strukture, igre in logične uganke, kar se v Povišici izrazi skozi komični absurd in odtujenost likov. V predstavi sledimo uslužbenki, ki se odloči, da bo zaprosila za povišico – vendar naleti na vrsto birokratskih ovir.

“Algoritem je danes popularna beseda, ki jo največkrat uporabljamo, ko opisujemo strah, da s sodobnimi informacijskimi tehnologijami in družabnimi omrežji obvladujemo našo percepcijo in želje,” piše Diana Koloini.

Ta občutek ujetosti v algoritmično voden svet se močno odraža v sceni, ko protagonistka premišljuje, ali je pravi trenutek za prošnjo. Kot pravi lik:

“Temeljito ste premislili in se odločili, in zdaj greste svojega šefa prosit za povišico. Ali je vaš šef v pisarni ali vašega šefa ni v pisarni.”

Ta preprost stavek popolnoma zajame nesigurnost in dilemo, ki jo pogosto doživljajo delavci v birokratskih sistemih. V trenutku, ko končno zberejo pogum, da bi zahtevali svoje pravice, se soočijo z dodatnimi ovirami, kot je že samo vprašanje, ali so ob pravem času na pravem mestu.

FOTO: SNG Drama Ljubljana, Peter Uhan

Perecov stvarjalni eksperimenti: Omejitve, ki osvobajajo pisanje

Georges Perec, mojster besednih in miselnih iger, je bil znan po uporabi neobičajnih literarnih tehnik, s katerimi je preizpraševal meje pisanja. Pri pisanju Povišice je uporabil nekaj posebnih pristopov, med katerimi je najbolj znan t.i. lipogram – metoda, kjer se avtor izogiba uporabi določenih črk.

V Perecovem slavnem romanu Izginjanje (1969) na primer ne najdemo črke “e”, ki je sicer ena najpogostejših v francoskem jeziku. Ta samonaložena omejitev avtorja sili, da išče inovativne rešitve in ustvarja nove pomene.

Perec je v svojih delih pogosto uporabil tudi tehnike, kot sta anagram (premeščanje črk znotraj besede) in heteroseksualna rima (zamenjevanje ženskih in moških končnic v rimah). Te omejitve, ki jih je sam postavil, so bile v bistvu orodje za ustvarjalno osvoboditev, saj so mu omogočile, da razmišlja izven ustaljenih okvirjev.

FOTO: SNG Drama Ljubljana, Peter Uhan

Anđelka Nikolić in njena vizija

Režiserka Anđelka Nikolić je s svojim subtilnim pristopom in poudarkom na fizični igri ustvarila predstavo, ki združuje absurd s kritiko sodobnega delovnega okolja. Njena pozornost do podrobnosti se izraža v scenografiji, ki je minimalistična, vendar polna simbolike. Kot je pojasnila, se je osredotočila na občutek odtujenosti, ki ga doživljajo liki, ko se soočajo z neskončnimi postopki in formalnostmi, ki jim preprečujejo, da bi dosegli svoje cilje.

Diana Koloini opisuje: “V resnici pa je treba zaporedje akcij večkrat ponoviti, z majhnimi variacijami, preden pride do možnosti spremembe.”

To ponavljanje postopkov v predstavi odraža napetost med posameznikom in sistemom, ki ga prevladujejo algoritmi, kar omogoča, da liki postanejo ujetniki rutine in stalne birokracije.

Njihovi poskusi, da bi prekinili ta vzorec, se vedno znova zaletijo v neprehodne ovire. Lik, ki ga igra Klemen Janežič, tako neprestano išče priložnost, da bi stopil naprej, vendar ga nenehno ustavljajo absurdi delovnega sistema, ki ne dopušča nobenih odmikov od pravil.

FOTO: SNG Drama Ljubljana, Peter Uhan

Gib kot metafora odtujenosti

Fizično gibanje v predstavi je ključen element, ki prikazuje stagnacijo in ujetost likov. Koreografinja Vita Osojnik je zasnovala natančno dodelano koreografijo, kjer vsakodnevni premiki likov – prehajanje po pisarni, izmenjava papirjev, vstajanje in sedenje – postanejo simboli večjega mehanizma, ki jih nadzoruje.

Vsak korak, ki ga naredijo, je del večje slike, v kateri so ujeti brez možnosti izhoda. Gibanje v Povišici postane orodje, s katerim liki izražajo svojo nemoč in odtujenost, kar še bolj poudarja absurden ton predstave.

Tako je vsak poskus prošnje za povišico že vnaprej obsojen na neuspeh, saj so vse odločitve vnaprej določene in odvisne od algoritmično vodenega sistema. Scenografija Anđelke Nikolić dodatno poudarja to ujetost v pisarniško okolje, kjer je vsak premik strogo kontroliran in formaliziran.

FOTO: SNG Drama Ljubljana, Peter Uhan

Kostumi kot izraz osebnosti likov

Pri ustvarjanju kostumov za predstavo je kostumografinja Tina Bonča črpala navdih iz glasbe skladateljice Polone Janežič. “Če bi bila glasba drugačna, bi bili drugačni tudi kostumi,” je poudarila Bonča.

Kostumi, ki so na prvi pogled preprosti in vsakodnevni, saj se dogajanje odvija v pisarniškem okolju, so dobili svojo edinstveno noto skozi raznolike kroje. Oblačilna kultura ‘za v pisarno’ je lahko zelo duhamorna in enolična.

“Drugačnost in raznolikost sem iskala v krojih, da sem vsakemu liku dala svojo edinstveno obliko, osebnost in pečat,” je pojasnila.

Na ta način kostumi ne služijo le kot oblačila, temveč postanejo vizualna predstavitev osebnosti in notranjega sveta likov.

Absurd kot realnost delovnega okolja

Rok Vihar v vlogi šefa, ki nepričakovano umre, odlično prikazuje občutek absurdnosti in nepredvidljivosti, ki je prisotna v birokratskem okolju. Celotna igralska zasedba s pomočjo mojstrsko napisanega besedila upodobi svet, kjer posamezniki neprestano iščejo smisel in logiko, a se vedno znova znajdejo v zanki formalnosti in birokracije.

Skozi komične, a hkrati tragične situacije, predstava razkriva, kako se liki borijo proti neosebnemu sistemu, kjer je prošnja za povišico prepletena z negotovostjo in absurdom. To je v resnici zgodba o nezmožnosti posameznika, da bi vplival na svoj položaj v svetu, ki ga vodijo neizprosni algoritmi in rigidna pravila.

FOTO: SNG Drama Ljubljana, Peter Uhan

Predstave v oktobru in nakup vstopnic

Če želite doživeti to odlično predstavo, imate možnost, da si Povišico ogledate v več terminih že do konca oktobra. Predstave bodo na sporedu v Mali Drami:

• 4. oktober ob 20:00 – PREMIERA
  
• 6. oktober ob 19:30
• 15. oktober ob 18:00
• 24. oktober ob 20:00

Vstopnice lahko kupite na spletni strani SNG Drama Ljubljana na povezavi: Nakup vstopnic za Povišico.

FOTO: SNG Drama Ljubljana, Peter Uhan

Kritika ali opozorilo?

Perecova Povišica je več kot le komedija o finančnih težavah – je subtilna kritika sodobnega sistema, kjer so odločitve vse bolj vodene z algoritmi in tehnološkimi sistemi. Diana Koloini je poudarila, da je

“Povišica zgodba o neuspehu sistema, ki ne more zaznati človeškosti posameznika. Algoritmi določajo naš vsakdan, a nikoli ne morejo ujeti naše resnične vrednosti.”

Anđelka Nikolić je s svojo režijo ustvarila predstavo, ki ni le zabavna, temveč tudi globoko premišljena.

“Včasih se moramo ustaviti in se vprašati: Ali smo mi tisti, ki vodimo svoje življenje, ali pa je to delo algoritmov?”

Povišica nas  ne bo pustila zgolj v smehu, temveč v premisleku o tem, kako močno smo kot posamezniki vpeti v sistem, ki ga ne moremo vedno nadzorovati – a kljub temu si moramo prizadevati za spremembe, tako majhne ali velike, kot so lahko.

Avtorska ekipa in igralska zasedba

Predstavo Povišica je ustvarila ekipa ustvarjalcev in igralske zasedbe, ki so vsak s svojim doprinosom prispevali k celoviti izvedbi te izjemne komedije.

Avtorska ekipa:

• Prevajalec: Aleš Berger
• Scenografinja: Anđelka Nikolić
• Dramaturginja: Diana Koloini
• Lektor: Arko
• Kostumografinja: Tina Bonča
• Skladateljica: Polona Janežič
• Oblikovalka odrskega giba: Vita Osojnik
• Oblikovalec svetlobe: Dani Žorž
• Oblikovalec maske: Tomaž Erjavec

Igralska zasedba:

• Klemen Janežič: Vi, na začetku kariere, v najboljših letih
• Brane Grubar: Vi, proti koncu kariere, ko ste v službi že pustili svoja najboljša leta
• Rok Vihar: Vaš prvi šef, ki nepričakovano umre
• Vanja Plut / Nina Valič: Vaša kolegica, ki kasneje napreduje in postane vaša nova šefica
• Petra Govc: Jolanda, tajnica, ki se kasneje upokoji, a občasno še pride v službo
• Sabina Kogovšek: Hermelina, vaša kolegica, ki kasneje postane nova tajnica
• Maja Končar: Čistilka, vedno ista