Tehnologija
Prva oseba z možganskim čipom, ki igra šah z mislimi
Preberite, kako Noland Arbaugh, paraliziran po nesreči, upravlja računalniško miško z močjo svojih misli, zahvaljujoč revolucionarni tehnologiji Ilona Muska.
Prve človeške izkušnje z možganskim čipom Neuralink
Članek je napisan po novicah iz spletne strani startupa Neuralink.
Startup Ilona Muska, Neuralink, je z živim prenosom demonstriral, kako Noland Arbaugh, 29-letni paraliziran pacient, uporablja njihov možgansko-računalniški vmesnik (BCI) za igranje spletnega šaha. Po hudi potapljaški nesreči, ki ga je pustila paraliziranega pod rameni, je Arbaugh januarja prejel Neuralinkov implantat, ki mu omogoča upravljanje računalniške miške zgolj z mislimi.
“Operacija je bila izjemno enostavna,” je Arbaugh povedal v videoposnetku na Muskovem družbenem omrežju X, “doma sem bil že naslednji dan po operaciji, brez kakršnih koli kognitivnih okvar.”
Tehnološki napredek in izzivi
Kljub temu, da so Arbaughove izkušnje navdušujoče, so strokovnjaki previdni glede hitrega napredka. Kip Ludwig, nekdanji direktor programa za nevrotehniko na ameriškem Nacionalnem zdravstvenem inštitutu, meni, da tehnologija še vedno zahteva obsežno učenje in prilagajanje tako s strani Neuralinka kot pacienta.
“To je impresiven dosežek, a pred nami je še veliko dela,” pravi Ludwig.
Vpliv na življenje in možne aplikacije
Arbaugh je pojasnil, kako mu je tehnologija Neuralink omogočila, da znova odkrije svojo strast do igranja. “Praktično sem že opustil igro Civilization VI, a ste mi vi (Neuralink) omogočili, da jo lahko ponovno igram, in to osem ur zapored,” je povedal. Ta tehnologija mu ne omogoča samo igranja šaha in upravljanja računalnika, ampak prinaša tudi obetavne rezultate pri zaznavanju nevronskih impulzov.
Kritike in prihodnji izzivi
Neuralink se sooča s kritikami, povezanimi z nedavnim poročilom inšpektorjev ameriške Uprave za hrano in zdravila (FDA), ki so odkrili pomanjkljivosti pri vodenju evidenc in nadzoru kakovosti v poskusih na živalih. Arbaugh poudarja, da tehnologija še ni popolna in priznava, da so naleteli na nekaj težav:
“Ne želim, da ljudje mislijo, da je to konec poti, ker je še veliko stvari, ki jih je treba izboljšati, a je že spremenila moje življenje.”
Večletne raziskave in razvoj
Neuralink že več let razvija napravo, ki bi omogočala interakcijo z različnimi regijami možganov za reševanje težav, povezanih z možganskimi in osrednjimi živčnimi sistemi. Glavni cilj te tehnologije, poimenovan “Telepatija”, je obnoviti digitalno avtonomijo osebam s kvadriplegijo zaradi poškodb hrbtenjače (SCI) ali amiotrofične lateralne skleroze (ALS).
Tehnologija in študija PRIME
N1 Implant, trenutna različica naprave, je intrakortikalni BCI implant, ki zaznava nevronske signale preko 1,024 elektrod, razporejenih na 64 fleksibilnih vodnikih, imenovanih “niti”. Te niti, tanjše od človeškega lasu, omogočajo postavitev v neposredno bližino nevronov, ki jih zanima, pri čemer manipulacija z njimi ni možna ročno. Zato je bil razvit kirurški robot R1, ki zanesljivo in učinkovito vstavlja niti v korteks.
Kirurški postopek in prva človeška vsaditev
Prva človeška vsaditev je bila izvedena v okviru študije PRIME in je potekala v Barrow Neurological Institute v Phoenixu, Arizona. Operacija je potekala izjemno gladko, udeleženec pa je že naslednji dan odšel domov. Cilj operacije je bil z izpostavitvijo ciljnega območja korteksa (npr. skalpiranje, kraniotomija, durektomija), pri čemer je robot R1 izvedel vstavljanje nitk N1 Implantata, nato pa je nevrokirurg pritrdil telo N1 Implantata v kraniotomijo in zaprl lasišče.
Napredek in prihodnost
Kot pravi Michael T. Lawton, predsednik in direktor Barrow Neurological Institute, operacija predstavlja impresiven inženirski dosežek in pomemben napredek v nevrokirurgiji, saj utira pot novim, nebiološkim zdravljenjem za bolnike s hudimi nevrološkimi okvarami. Študija PRIME je morda začetek dobe možgansko-računalniških vmesnikov ali neposredne interakcije med mislimi in vsadljivo tehnologijo.
Neuralink nadaljuje s študijo PRIME, načrtuje dodatne posodobitve, saj nadaljuje delo z udeležencem in v prihodnosti z drugimi udeleženci. Njegovo poslanstvo je omogočiti ljudem s paralizo nadzor nad računalnikom ali mobilno napravo zgolj z mislimi, kar bi jim omogočilo večjo samostojnost in izboljšano kakovost življenja.
To je šele začetek poti k razvoju tehnologij, ki bodo morda nekoč omogočale celo obnovo popolne mobilnosti in vida. Ta tehnološki napredek ponuja upanje mnogim, a je obenem opomnik, da pot do široke uporabe takšnih naprednih tehnologij zahteva premišljeno delo, etične razmisleke in nadaljnje izpopolnjevanje.