Povežite se z nami ...

Predstavljamo

Še niste prejeli regresa za letni dopust?

Kljub jasnim določbam o izplačilu regresa, se včasih pojavijo situacije, ko delodajalec zamudi s plačilom ali celo ne izplača regresa do predpisanega roka.

Še niste prejeli regresa za letni dopust?

Odvetnik Jure Dermastja o regresu za letni dopust

Regres za letni dopust je pomembna pravica delavcev, saj predstavlja dodatno finančno nadomestilo za njihov letni dopust. Kljub jasnim določbam o izplačilu regresa, se včasih pojavijo situacije, ko delodajalec zamudi s plačilom ali celo ne izplača regresa do predpisanega roka. V pogovoru z odvetnikom Juretom Dermastjo smo raziskali pravila in pogoje glede izplačila regresa ter dobili smernice, kako se soočiti s takšno situacijo.

Kdaj mora biti regres za letni dopust izplačan delavcu?

ZDR-1 je v tem delu precej jasen. Regres za letni dopust mora delodajalec vsem delavcem izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta. Zakon sicer dopušča izjemo, ki pa jo je kot tako treba obravnavati restriktivno. Regres se sicer lahko izplačuje tudi po delih, vendar mora biti v celoti (praviloma) izplačan najkasneje do 1. julija. V celoti pomeni najmanj v višini minimalne plače. Za leto 2023 regres za letni dopust znaša 1.203,36 EUR oz. če delodajalca zavezuje kakšna kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, je treba upoštevati morebitno dogovorjen višji znesek. Nižji kot minimalna plača ne more biti, razen v primerih, ko delavec ni zaposlen celo leto in mu torej pripada sorazmerni del letnega dopusta. V takšnem primeru je tak delavec upravičen samo do sorazmernega dela letnega regresa, pri čemer se regres računa po formuli (bruto regres / 365) x dnevi zaposlitve. Če pa se trajanje zaposlitve ujema s polnimi meseci zaposlitve pa je formula lahko tudi (bruto regres / 12) x meseci zaposlitve.

Intervju Še niste prejeli regresa za letni dopust

Ali obstajajo izjeme glede roka izplačila regresa za letni dopust?

Kot sem že prej povedal ZDR-1 določa izjemo, vendar pa jo je kot izjemo treba restriktivno obravnavati. ZDR-1 določa, da delodajalec, ki je nelikviden, lahko regres za letni dopust izplača tudi kasneje, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta. Ta izjema pa velja zgolj za delodajalce, ki jih zavezuje kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, ki takšno možnost dopušča. Te izjeme se torej v nasprotju s splošnim prepričanjem ne more posluževati vsak delodajalec, ampak zgolj delodajalec, ki ga zavezuje kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, ki vsebuje takšno določbo. Takšno določbo pa vsebujejo npr. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, Kolektivna pogodba z tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti Slovenije, Kolektivna pogodba gradbenih dejavnosti, Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije itd.

Se pa ta določba v praksi najbolj zlorablja, ker ZDR-1 ne opredeljuje pojma »nelikvidnost« in si ga delodajalci razlagajo po svoje, češ da so to vsake finančne težave. To pa ne drži. Pojem »nelikvidnost« definira Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ti. ZFPPIPP, ki določa, da eden izmed pogojev insolventnosti tudi trajnejša nelikvidnost. Trajnejša nelikvidnost pa pomeni, da dolžnik v daljšem časovnem obdobju ni sposoben poravnati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju. Zakon v nadaljevanju določa tudi domneve nelikvidnosti, je pa skupni imenovalec vseh situacij, ki jih je mogoče podvreči pod nelikvidnost ta, da je delodajalec, ki je dejansko nelikviden po določbah ZFPPIPP resnično v hudih finančnih težavah in bi moralo poslovodstvo pričeti s postopki finančnega prestrukturiranja ali drugimi insolventnimi postopki.

Intervju Še niste prejeli regresa za letni dopust

Kakšni so pogoji za izplačilo regresa do 1. novembra?

Če na kratko strnem pogoje:

  • delodajalec mora biti nelikviden
  • delodajalca mora zavezovati kolektivna pogodba na ravni dejavnosti
  • ta kolektivna pogodba mora vsebovati določbo, ki delodajalcem omogoča kasnejše izplačilo regresa v primeru nelikvidnosti

Kako naj delavec ukrepa, če do 1. novembra ne prejme regresa?

Predlagam vsem delavcem, ki do 1. julija niso prejeli regresa za letni dopust, da pristopijo k delodajalcu in povprašajo po razlogih za neplačilo. Kot sem že prej rekel, je plačilo po 1. juliju oz. najkasneje do 1. novembra izjema. Malo je delodajalcev, ki dejansko izpolnjujejo pogoje za kasnejše izplačilo, veliko pa takih, ki izplačilo regresa zamaknejo nezakonito.

Najpomembneje je, da delavec k razreševanju pristopi mirno, zavedajoč se svojih pravic. Če od delodajalca ne pridobi ustreznih informacij oziroma je mnenja, da informacije bodisi ne držijo, bodisi delodajalec na podlagi povedanega ni nelikviden, ima delavec vedno možnost kontaktirati Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Moj predlog je sicer, da je bolje, predno se naredi prijava na inšpektorat, stopiti v kontakt z odvetnikom, specialistom za delovno pravo, ki lahko s svojim posredovanjem izvensodno razreši problem. Namreč prijava na inšpektorat bo imela vedno za posledico inšpekcijski nadzor in v primeru ugotovitve kršitve, prekršek in denarno globo, s čimer se položaj delodajalca, ki je bil v mejni situaciji, samo še poslabša. Če nič od navedenega ne bi zadoščalo in do izplačila regresa zaletni dopust navkljub posredovanju odvetnika in/ali inšpektorja, ima delavec vedno možnost v roku 5 let od zapadlosti terjatve vložiti tožbo na krajevno pristojno delovno sodišče.

Intervju Še niste prejeli regresa za letni dopust

Kakšna je minimalna višina regresa za letni dopust?

ZDR-1 določa, da je delodajalec delavcu dolžan izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače, ki za leto 2023 znaša 1.203,36 EUR. Ta znesek predstavlja tudi osnovo za izračun sorazmernega dela regresa za vse tiste delavce, ki niso upravičeni do polnega regresa.

Kaj velja, če kolektivna pogodba določa višji znesek regresa od minimalne plače?

Če kolektivna pogodba na ravni dejavnosti, ki zavezuje delodajalca, določa višji znesek od minimalne plače, mora delodajalec upoštevati znesek, ki je bil dogovorjen s kolektivno pogodbo. Kot primeroma lahko izpostavim Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije, ki za leto 2023 določa višino regresa v višini 1.500,00 EUR. Ta višina velja za vse delodajalce, ki jih zavezuje ta kolektivna pogodba, pri čemer je treba izpostaviti, da je razširjena veljavnost te kolektivne pogodbe omejena zgolj na dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov (SKD 55.100) in dejavnost igralnic (SKD 92.001). Za vse ostale, ki sicer opravljajo dejavnost, ki je navedena v 2. členu kolektivne pogodbe, vendar niso člani podpisnikov te kolektivne pogodbe in se nanjo v pogodbi o zaposlitvi izrecno ne sklicujejo, njene določbe ne veljajo. To pomeni, da jih ne zavezuje dogovorjeni višji znesek regresa za letni dopust.

Kako je davčno obravnavan regres za letni dopust?

Regres za letni dopust je delovnopravna pravica, ki je opredeljena v delovnopravni zakonodaji (ZDR-1). ZDR-1 določa najnižji znesek te pravice. Je pa seveda pomemben tudi davčni vidik te pravice. Namreč vsako izplačilo, katere podlaga je delovno razmerje, je predmet davkov in prispevkov. Kdaj pride do takšne davčne obravnave pa določa davčna zakonodaja. Zakon o dohodnini med drugim določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja v skladu z zakonom, ali vsebinsko primerljiv dohodek iz tujine, in sicer do višine 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Po domače to pomeni, da izplačilo regresa med minimalno plačo[1] in povprečno mesečno plačo zaposlenih v Sloveniji[2] ni predmet obdavčitve, ampak se plačuje »bruto za neto«.

Ali je regres izvzet iz obveznosti plačila dohodnine in prispevkov?

Kot rečeno zgoraj je regres za letni dopust v višini povprečne mesečne plače v Sloveniji na podlagi Zakona o dohodnini oproščen plačila davkov. Zakon o dohodnini pa ne določa, kako je s prispevki.

V zvezi s plačilom prispevkov za regres za letni dopust je treba preveriti določbe Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta je enako kot Zakon o dohodnini leta 2019 doživel spremembo, s katero je zakonodajalec regres za letni dopust v višini 100 % povprečne mesečne plače v Sloveniji razbremenil tudi plačila obveznih prispevkov. Zato delavec od leta 2019 dalje dobi na račun nakazan tisti znesek, ki ga izplača delodajalec.

Intervju Še niste prejeli regresa za letni dopust

Kaj lahko stori delavec, če delodajalec ne izplača regresa niti do 1. novembra?

Čeprav je vsako leto ogromno pozivov in ozaveščanj s strani pristojnih inštitucij, je kršitev v zvezi z izplačilom regresa za letni dopust ogromno. Kot strokovnjak s področja delovnopravne zakonodaje in nekdo, ki je v svoji karieri zastopal ogromno strank pred sodišči, vedno predlagam, a se v prvi vrsti pristopi k mirnemu reševanju sporov. To pomeni, da naj se vsak delavec najprej obrne na svojega delodajalca. To naj naredi že v primeru neizplačila do 1. julija in naj ne čaka do 1. novembra. Pomembno je, da se pri tem ohrani mirno kri in poskuša zadevo rešiti civilizirano in z argumenti. V veliko primerih že poziv na plačilo zaleže. Smiselno je že v tej fazi stopiti v stik z odvetnikom, ki svetuje glede na konkretno situacijo posameznika. Če zadeve ni mogoče rešiti mirno, bo odvetnik vedno svetoval nadaljnje korake, ki so primerni glede na interes delavca in finančne zmožnosti delodajalca. Vsekakor je najpomembnejši mirni pristop in pa individualna obravnava. Čeprav je regres pravica vseh delavcev, je treba vsak primer obravnavati individualno.

Kako se lahko delavec pritoži ali sproži postopek v primeru neizplačila regresa?

V okviru mirnega reševanja sporov predlagam dopis, s katerim se poziva k plačilu in katerega namen je vzpostavitev komunikacije z nasprotno stranko. V tem okviru so možni sestanki, mediacije, pogajanja in usklajevanja, odvisno od konkretne situacije. Če v okviru mirnega reševanja sporov ni bilo mogoče doseči soglasja oziroma ni bilo mogoče rešiti spora, je možno vložiti tožbo, s katero se zahteva plačilo regresa. Gre torej za čisti denarni zahtevek, za katerega na podlagi ZDR-1 velja 5-letni zastaralni rok. Možna je tudi prijava na Inšpektorat Republike Slovenije za delo. Inšpektorat omogoča navadno prijavo in anonimno prijavo kršitev. Obrazec za prijavo se nahaja na njihovi spletni strani.

Regres za letni dopust je pomembna pravica delavcev, ki mora biti izplačana v predpisanem roku. V primeru zamude ali neizplačila regresa do 1. novembra so na voljo različni ukrepi, ki jih lahko delavec izvede. Priporočljivo je, da delavec najprej poskuša vzpostaviti dialog s delodajalcem in ga pisno opozori na neizplačilo regresa. V primeru neuspeha pogajanj lahko delavec vloži tožbo pred delovnim sodiščem ali poda prijavo na pristojni inšpektorat za delo. Pomembno je, da delavci poznajo svoje pravice in ukrepajo v skladu z zakonodajo, da zagotovijo izplačilo regresa za letni dopust.

Jure Dermastja je samostojni odvetnik, specializiran za delovno pravo. Prav tako pokriva področja pogodbenega, izvršilnega in gospodarskega prava.

Intervju - kako uspešno zaposlovati tujce v sloveniji

 

 

[1] Najnižji z zakonom določen znesek, ki ga delodajalec mora izplačati.

[2] Za april 2023 je po podatkih SURS povprečna mesečna bruto plača znašala 2.181,70 EUR.