Varujmo planet – Svetovni dan varstva okolja in naša vloga

Svetovni dan varstva okolja 2023: Skupaj gradimo trajnostno prihodnost

5. junij je zaznamovan kot Svetovni dan varstva okolja, ko se ljudje po vsem svetu združujejo v prizadevanjih za spodbujanje zavedanja in ukrepov za ohranjanje našega dragocenega planeta. Vsako leto ima ta dan posebno sporočilo, ki nas opozarja na pereče okoljske težave in nas spodbuja k ukrepanju. V letošnjem letu se osredotočamo na različne globalne izzive, s katerimi se sooča naš planet, ter na našo vlogo pri varovanju okolja. Obstaja več pomembnih okoljskih problemov, s katerimi se sooča naš svet. Nekateri od najbolj perečih problemov, ki jih moramo nasloviti, vključujejo:

Podnebne spremembe:

Segrevanje ozračja, spremembe v podnebnih vzorcih in naraščajoče število ekstremnih vremenskih pojavov so jasni znaki podnebnih sprememb. Zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prehod na obnovljive vire energije sta ključna izziva za varovanje okolja.

Izguba biotske raznovrstnosti:

Uničevanje naravnih habitatov, nezakonit lov in izsekavanje gozdov vodijo do izgube dragocenih živalskih in rastlinskih vrst. Ohranjanje biotske raznovrstnosti je ključno za ohranjanje ravnovesja ekosistemov.

Onesnaževanje:

Onesnaževanje zraka, vode in tal ima resne posledice za človeško zdravje in okolje. Zmanjšanje onesnaževanja z izboljšanjem industrijskih procesov, odgovornim ravnanjem z odpadki in spodbujanjem trajnostnih življenjskih stilov je ključnega pomena.

Poraba virov:

Prekomerna poraba naravnih virov in proizvodnja odpadkov sta vzrok za izčrpavanje naravnih virov našega planeta. Učinkovita raba virov, recikliranje in zmanjšanje odpadkov so nujni za ohranitev našega okolja.

Kaj lahko naredimo sami?

Vsak posameznik ima pomembno vlogo pri varovanju okolja. Tu je nekaj korakov, ki jih lahko naredimo vsak dan:

• Zmanjšanje ogljičnega odtisa: Zmanjšajte svojo porabo energije, prehod na obnovljive vire energije, uporaba javnega prevoza, kolesarjenje ali hoja ter podpora podjetjem, ki sledijo trajnostnim praksam.
• Varčevanje z vodo: Omejite porabo vode z zmanjšanjem trajanja prh, popravljanjem puščajočih pip in uporabo vode za namakanje rastlin na odgovoren način.

• Ohranjanje biotske raznovrstnosti: Spoštujte naravo in ohranjajte naravne habitate. Podprite ohranitvene organizacije in se vključite v lokalne projekte za ohranjanje okolja.
• Zmanjšanje odpadkov: Reciklirajte, ponovno uporabite in zmanjšajte porabo plastičnih izdelkov. Bodite odgovorni potrošniki in se izogibajte nakupu nepotrebnih izdelkov.
• Izobraževanje in ozaveščanje: Seznanite se z okolijskimi izzivi in njihovimi rešitvami. Delite svoje znanje z drugimi, saj lahko skupaj dosežemo večji vpliv.

Poročilo Statističnega urada Slovenije

Kot piše SURS, je v letu 2021 je nastalo 1% manj odpadne plastike kot leto prej. Poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu je vsebovala 3,7% manj glavnih rastlinskih hranil v primerjavi z letom 2020. Največ odpadne hrane je nastalo v gospodinjstvih, kar predstavlja 52,6%. Za namakanje pa je bilo porabljenih 2,1% manj vode kot v letu 2020.

Odpadne plastike je v Sloveniji manj

V Sloveniji se količina odpadne plastike zmanjšuje. Delež odpadne plastike med leti 2017 in 2021 predstavlja približno 0,9% vseh odpadkov. Leta 2021 je bilo 66.596 ton odpadne plastike, kar je 1% manj kot prejšnje leto (67.282 ton) in 7% manj kot leta 2017 (71.619 ton).

Manjša poraba mineralnih gnojil v kmetijstvu

Leta 2021 je bilo v slovenskem kmetijstvu porabljenih približno 124.000 ton mineralnih gnojil, kar je 6% manj kot leto prej (131.000 ton) in 10,6% manj kot leta 2019 (približno 138.000 ton). V letu 2021 so ta gnojila vsebovala 3,7% manj glavnih rastlinskih hranil (dušik N, fosfor P2O5, kalij K2O) kot leto prej in 3,1% manj kot leta 2019.

Manj odpadne hrane

Skupna količina odpadne hrane v Sloveniji je bila leta 2021 za 0,2% manjša kot leto prej in za 1,7% večja kot leta 2019. V tem letu je bilo 143.254 ton odpadne hrane. V gospodinjstvih je nastalo 52,6% te hrane, v gostinstvu in strežbi hrane 27,9%, v trgovini z živili 10,1%, ter v proizvodnji hrane 9,4%.

Manjša poraba vode za namakanje

Leta 2021 je bilo za namakanje porabljenih 2,78 milijona m3 vode, kar je 2,1% manj kot leto prej in 14,3% manj kot leta 2019. V obdobju med leti 2019 in 2021 je bilo največ vode za namakanje pridobljene iz drugih vodnih virov (akumulacija, jezera in vodovodi), in sicer približno 2 milijona m3, sledijo tekoče vode (približno 0,6 milijona m3) in podtalnice (približno 0,5 milijona m3).

Svetovni dan varstva okolja nam prinaša priložnost, da se zavedamo našega vpliva na okolje in se zavezujemo k ukrepom, ki ga bodo ohranili za prihodnje generacije. S skupnimi prizadevanji in z odgovornimi odločitvami lahko ustvarimo trajnostno prihodnost, kjer človek in narava uspešno sobivata. Ne pozabimo, da vsak korak šteje in da smo vsi odgovorni.