Zaposlovanje tujcev – nasveti za delodajalce

Zaposlovanje tujcev v Sloveniji predstavlja kompleksen in zahteven postopek, s katerim se morajo delodajalci soočiti, če želijo uspešno zaposliti tuje delavce. Zahteve in pogoji, ki jih morajo izpolnjevati tako delodajalci kot tujci, so določeni v zakonodaji, kot sta Zakon o tujcih in Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Delodajalci morajo izpolnjevati davčne in delovnopravne zahteve, medtem ko morajo tujci izpolnjevati pogoje, kot so nekaznovanost, zadostna sredstva za preživljanje in druge specifične zahteve. Zato smo za nasvete o zaposlovanju tujcev prosili Jureta Deramastjo, samostojnega odvetnika, specializiranega za delovno pravo.

Kaj so glavne zahteve in pogoji za zaposlovanje tujcev v Sloveniji?

V postopku zaposlovanja tujcev iz tretjih držav, torej držav, ki niso članice EU, se mora vsak delodajalec zavedati, da gre za kompleksen, dolgotrajen in kompliciran postopek. Pogoje za zaposlovanje določata področna zakona, in sicer Zakon o tujcih in Zakon o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev. Oba zakona določata pogoje, ki jih morata izpolnjevati tako delodajalec, kakor tudi tujec, pri čemer so pogoji, ki jih mora izpolnjevati tujec, deloma tudi vezani na zahteve delodajalca za zasedbo delovnega mesta. Gre torej za izpolnjevanje pogojev kadrovske politike delodajalca. Poleg tega pa mora tujec izpolnjevati tudi druge pogoje, kot npr. nekaznovanost v matični državi, nekaznovanost (prekršek ali kaznivo dejanje) v Sloveniji, zadostnih sredstev za preživljanje itd.

Po drugi strani pa so pogoji, ki jih mora izpolnjevati delodajalec vezani zlasti na davčno in delovnopravno zakonodajo, kot npr. plačani davki in prispevki za zaposlene delavce, ni mu smela biti predhodno izrečena globa za prekrške, ki so delovnopravne narave. Nadalje se zahteva, da delodajalec ni v postopku likvidacije ali stečaja ter da aktivno posluje. Aktivno poslovanje pomeni, da ima delodajalec že zaposlene osebe in da ustvarja zadosten promet. Aktivno poslovanje pa lahko delodajalci, ki so ustanovljeni manj kot 6 mesecev izkazujejo z investicijo v višini 50.000,00 EUR v dejavnost, v okviru katere bo tujec opravljal delo. Pri zaposlovanju določenega profila tujcev, npr. športniki ali visoko izobraženi, se aktivnega poslovanja ne preverja.

Kako se postopek zaposlovanja tujcev v Sloveniji razlikuje glede na državo izvora?

Težko je govoriti, kakšen je postopek zaposlovanja v državah izvora tujcev, ker se seveda postopki zaposlovanja razlikujejo od države do države. Je pa dejstvo, da se delavec nedvomno lažje zaposli v državi izvora, kot pa v Sloveniji, kjer mora iti čez postopek pridobitve enotnega dovoljenja za prebivanje in delo oz. v primeru državljanov BiH in Srbije je postopek še nekoliko bolj zapleten, ker se postopek najprej[1] vodi pred Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in šele po pridobitvi delovnega dovoljenja še pred pristojno upravno enoto.

Kakšni dokumenti so potrebni za zaposlitev tujca v slovenskem podjetju?

Dokumenti, ki jih mora vsak tujec priskrbeti in so isti za vse tujce ne glede na delodajalca, pri katerem se bodo zaposlili, so vezani predvsem na njegov varnostni pregled. Slovenija tujce še vedno obravnava kot potencialno grožnjo javnemu redu in varnosti, in bi lahko rekli, da izhaja iz domneve krivde, ki jo morajo tujci ovreči s predložitvijo različnih izpiskov iz uradnih evidenc matične države. Ti dokumenti pa se razlikujejo od države do države in na žalost tudi od upravne enote do upravne enote, ki še vedno nimajo enotnih navodil.

Drugi sklop dokumentacije pa se navezuje na dokazovanje izpolnjevanja pogoja za zasedbo delovnega mesta, na katerega se želi zaposliti tujec. Ta je v celoti odvisna od zahtev delodajalca, ki izhajajo iz sistemizacije oz. njegovih zahtev in se torej razlikujejo od delodajalca do delodajalca. Tudi ta dokumentacija pa ima nekaj skupnega, in sicer da se zahteve delodajalca vedno dokazuje z uradnimi listinami. Za dokazovanje izpolnjevanje nekega pogoja ZRSZ praviloma ne bo upošteval izjave ali potrdila npr. bivšega delodajalca, ne da bi bila zraven vsaj še neka javna, uradna listina, ki potrjuje zapisano.

Kateri organi so vključeni v postopek zaposlovanja tujcev v Sloveniji in kakšne so njihove vloge?

Po mojem mnenju ravno v tem delu tiči največji težava teh postopkov. Namreč predpisi, na podlagi katerih se vodijo postopki pridobitve enotnega dovoljenja, so v pristojnosti treh ministrstev, in sicer Ministrstva za notranje zadeve, Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enako možnosti. Usklajevanje in poenotenje postopkov je težko že znotraj enega organa oz. enega oddelka, medresorsko usklajevanje in poenotenje pa je praktično nemogoče.

Sicer v samem postopku nastopata Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ki v postopku izdaje enotnega dovoljenja izdaja soglasja za zaposlitev oz. v primeru tujcev, ki prihajajo iz BiH in Srbije, izdaja na podlagi sporazuma delovna dovoljenja. ZRSZ opravi pregled primernosti kandidatov v smislu izpolnjevanja zahtev za zasedbo delovnega mesta glede na delodajalčeve zahteve, hkrati pa opravi pregled delodajalcev, ali sploh lahko zaposlujejo tujce. Nadalje so vključene tudi upravne enote, ki so v postopku izdaje enotnega dovoljenja naslovni organ, kamor se vlaga vloge. V postopku za tujce, ki prihajajo iz BiH in Srbije na podlagi sporazuma, pa odločajo o dovoljenju za prebivanje. Upravne enote opravijo zlasti varnostni pregled tujcev.

Kako dolgo lahko traja postopek zaposlovanja tujca v Sloveniji?

Ta je odvisen od nešteto faktorjev, ki jih je nemogoče vse locirati. Praviloma postopke uspešno zaključim v povprečju meseca in pol do 2 meseca. Se pa seveda lahko posamična vloga »zatakne«, pri čemer se po navadi krivdo lahko pripiše človeškemu faktorju. Zlasti je problem, če je tujec »pozabil« sporočiti, da ima že veljavno dovoljenje, čeprav ne dela, kar pomeni, da bi sicer v popolnem svetu moralo biti razveljavljeno, pa ni. Lahko naletimo tudi na kakšnega preveč zagnanega in nadobudnega referenta, ki zakon bere dobesedno in ne dopušča kančka prostora za sicer popolnoma zakonite, a hkrati tudi življenjske korake in odločitve. V takšnih primerih pa se lahko izjemoma zgodi, da postopki trajajo tudi tako dolgo, kot je mogoče brati v medijih, ki pa po mojem mnenju zgolj populistično omenjajo pravilo 6 mesecev za odločitev.

Kakšne so obveznosti delodajalca v zvezi s postopkom zaposlovanja tujcev v Sloveniji?

Delodajalec v postopku zaposlovanja tujcev nekih obveznosti v samem upravnem postopku nima. Bi pa v tem delu želel izpostaviti, da je najbolj pomembno, da se vsak delodajalec, preden se odloči zaposlovati tujce, seznani s postopkom in pogoji. Pomembno je, da sam pri sebi preveri, ali izpolnjuje pogoje za zaposlitev tujca, ker bo na ta način privarčeval kar nekaj časa in sivih las. Prav tako je pomembno, da da tujcu karseda natančna navodila v zvezi z dokumentacijo, ki jo mora pribaviti. Tukaj imam v mislih zlasti navodila, katero dokumentacijo je treba prevesti in kako se jo nato overi oz. nadoveri. Pomembno pa je tudi, da se vlaga zgolj popolno dokumentacijo. Zgolj izjemoma bi predlagal, da se vlaga nepopolna dokumentacija, zlasti takrat, ko se lovi kakšne roke. Sicer nepopolna dokumentacija doprinese h konkretnemu podaljšanju postopka.

Kaj so glavni izzivi, s katerimi se srečujejo delodajalci pri zaposlovanju tujcev v Sloveniji?

Menim, da se glavni izziv delodajalca začne še pred samim postopkom za pridobitev enotnega dovoljenja. Iskanje in selekcija primernih kandidatov je izredno pomembna, še zlasti pri zaposlovanju tujcev. Postopek je drag in relativno dolgotrajen. Izgubiti delavca, ki je ravno prejel enotno dovoljenje za prebivanje in delo, je za delodajalca zelo velik problem. Na delavca, ki ga krvavo rabi, je čakal mesec ali dva, sedaj mora pa v novo iskanje in selekcije ter ponoviti postopek pridobitve enotnega dovoljenja, kar lahko povzroči probleme v organizaciji delovnega procesa. Čeprav verjamem, da se vsak lahko sčasoma priuči postopka iskanja in selekcije ter postopka pridobitve enotnega dovoljenja, vedno pravim, da je svoj čas bolje izkoristiti za ustvarjanje dodatnega zaslužka in stvari prepuščati strokovnjakom na tem področju.

Ali obstajajo določeni sektorji ali poklici, v katerih je zaposlovanje tujcev omejeno ali posebej urejeno?

Nekaj takšnih poklicev je. Manjša posebnost je pri poklicih, ki so z Odredbo o določitvi poklicev, v katerih zaposlitev tujca ni vezana na trg dela določeni, da ZRSZ v postopku izdaje enotnega dovoljenja ne ugotavlja ali so v evidenci brezposelnih oseb ustrezne brezposelne osebe. To so zlasti t.i. deficitarni poklici kot npr. varilci, vozniki težkih tovornjakov, zidarji, kuharji, strugarji itd. Drugi sklop pa se nanaša na nedavno novelo Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki je začela veljati 8. 4. 2023. Ta novela je uvedla skrajšan oz. hitrejši in enostavnejši postopek zaposlitve tujcev pri delodajalcih iz javnega sektorja in bodo opravljali poklic s področja zdravstva in socialnih storitev. Pri tovrstnih zaposlitvah ZRSZ ne ugotavlja izobrazbe, jezikovnega znanja in usposobljenosti tujcev, kot pogoja za pridobitev soglasja k zaposlitvam. Še vedno pa je treba upoštevati resorno zakonodajo, ki določa specifične pogoje za zasedbo določenega delovnega mesta. Ta sprememba se uporablja od samega začetka veljavnosti novele, tj. 8. 4. 2023.

Kako lahko delodajalci pridobijo potrebna dovoljenja za zaposlitev tujcev v Sloveniji?

Delodajalec v resnici ne potrebuje ničesar. Delavec je tisti, ki potrebuje kartico enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, s katero dokazuje izpolnjevanje pogojev  za zaposlitev pri slovenskemu delodajalcu. Je pa v praksi delodajalec največkrat tisti, ki namesto delavca vloži vlogo in dokumentacijo po potrebi dopolnjuje v imenu tujca, saj mu to omogoča zakon. Delodajalec ima torej zakonsko pooblastilo za začetek postopka in morebitne dopolnitve. Tukaj pa se potem pooblastilo delodajalca konča. Delodajalec torej ne more brez posebnega pooblastila tujca umakniti vloge in tako zaključiti postopek. To lahko stori zgolj tujec.

Kakšne so posledice kršitve zakonodaje glede zaposlovanja tujcev v Sloveniji?

Kršitev nekaterih določb Zakona o tujcih, Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter Zakona o delovnih razmerjih ima v primeru izdane pravnomočne odločbe, s katero je izrečena globa, posledico prepoved zaposlovanja in dela tujcev pri kršitelju. Trajanje prepovedi je odvisno od resnosti storjenega prekrška in je v razponu 1 leta in vse do 5 let. Spoštovanje delovnopravne zakonodaje je v tem oziru še toliko bolj pomembna. Posledica kršitev delovnopravne zakonodaje se ne izraža zgolj v izrečeni globi, ampak tudi na drugih področjih, npr. zaposlovanje tujcev, prijavljanje na javne razpise v okviru javnih naročil itd.

Kaj je treba upoštevati glede plač in drugih delovnih pogojev za zaposlene tujce v Sloveniji?

Tujci so popolnoma izenačeni z zaposlenimi delavci, ki so slovenski državljani, kar pomeni, da uživajo vse pravice, kot jih uživajo zaposleni delavci, ki so Slovenci. To pomeni, da tudi za njih velja Zakon o minimalni plači, vse kolektivne pogodbe, ki zavezujejo delodajalca, vsi njegovi splošni akti itd. Edino pri čemer se tujec razlikuje od slovenskega delavca je v davčnem rezidentstvu. Tujec praviloma postane davčni rezident šele po poteku 183 dni.

Kako lahko delodajalci najdejo ustrezne informacije in podporo glede zaposlovanja tujcev v Sloveniji?

Nekaj osnovnih informacij lahko delodajalci najdejo na spletnih straneh Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in pa na portalu infotujci, vendar so informacije zelo splošne in uporabne zgolj do te mere, da se lahko vsak, tudi tisti, ki ni pravnik, seznani s postopkom in njegovim potekom. Vsekakor niti spletne strani ZRSZ, niti portal infotujci ne nudijo dovoljšne podpore za ustrezno in hitro vodenje postopka. Vsak, ki želi, da je postopek zaključen v čim krajšem času in da ne pride do nepotrebnih in neljubih komplikacij, ki so lahko zelo drage, naj se obrne na strokovnjaka s področja delovno pravne zakonodaje in zaposlovanje tujcev.

Kakšne so možnosti za pridobitev stalnega bivalnega dovoljenja za tujce, ki so zaposleni v Sloveniji?

Za dovoljenje za stalno prebivanje lahko zaprosi tujec, ki izpolnjuje pogoj petletnega neprekinjenega zakonitega prebivanja na podlagi dovoljenja za začasno prebivanje. Vlogo je treba vložiti na upravni enoti, ki pa potem seveda preveri še izpolnjevanje drugih pogojev, npr. znanje slovenskega jezika na osnovni ravni (A2), oz. preveri, da pri tujcu ne obstajajo pogoji za zavrnitev kot npr. da je tujcu prepovedan vstop v državo, da obstajajo razlogi za sum, da utegne tujec pomeniti nevarnost za javni red in varnost ali mednarodne odnose Slovenije itd.

Kaj je treba upoštevati pri prenehanju delovnega razmerja zaposlenega tujca v Sloveniji?

Z vidika delodajalca je najpomembneje, da o tem obvesti upravno enoto oz. ZRSZ, ki potem speljeta postopek prenehanja veljavnosti enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.

Če je delovno razmerje poteklo, zaradi poteka časa in tujec dovoljenja ne bo podaljšal in se bo vrnil nazaj v matično državo, je pomembno, da delodajalec o tem dejstvu obvesti ZRSZ oz. UE, tujec pa mora v roku 8 dni po prenehanju delovnega razmerja vrniti kartico enotnega dovoljenja. Če pa delovno razmerje preneha po želji ene stranke, pa so nadaljnji postopki odvisni od želj tujca. Tujec se ima praviloma pravico zaposliti pri drugem delodajalcu, pri čemer mora v določenem roku pričeti postopek zamenjave delodajalca, kar stori s primerno vlogo, ki jo vloži na upravno enoto. Lahko najprej celo koristi nadomestilo za primer brezposelnosti, če je do nadomestila upravičen in se kasneje zaposli pri drugem delodajalcu. Možnosti je veliko, vsem pa je skupno to, da mora delodajalec o prenehanju delovnega razmerja tujca obvestiti pristojni organ zaradi nadaljnjih postopkov.

[1] Možno je tudi postopek začeti simultano pred ZRSZ in UE, vendar se s tem podvaja delo obeh organov, kar le podaljšuje že tako relativno dolgotrajne postopke odločanja.

Jure Dermastja je samostojni odvetnik, specializiran za delovno pravo. Prav tako pokriva področja pogodbenega, izvršilnega in gospodarskega prava.