Dojenčki kažejo naravno logično razmišljanje že pred govorjenjem

Majhni otroci se naučijo govoriti v otroštvu, vendar že veliko prej razvijajo naravno logično razmišljanje in pridobivanje znanja o svetu okoli sebe, neodvisno od jezika, kaže raziskava, ki jo je vodil Center za možgane in kognicijo na Univerzi Pompeu Fabra (UPF) in katere rezultati so bili objavljeni v reviji Current Biology.

Raziskava se osredotoča na vprašanje, ki še vedno povzroča razpravo med nevroznanstveniki: ali so dojenčki, ki še niso naučili govoriti (ali se razvijajo v govoru), sposobni logičnega razmišljanja? Ta pionirska raziskava kaže, da naravno logično razmišljanje obstaja že od najmanj 19. meseca starosti, ne glede na znanje jezika, in se razvija predvsem prek strategije izločevanja.

Z drugimi besedami, če so dojenčki soočeni z neznano realnostjo, bodo poskušali analizirati situacijo in doseči nek sklep tako, da izločijo možnosti, ki niso mogoče, glede na njihovo raven znanja v tem trenutku.

O raziskavi in njenih avtorjih

Rezultate raziskave predstavlja članek z naslovom “Obseg in vloga dedukcije v kogniciji dojenčka,” ki so ga napisali Kinga Anna Bohus, Nicolo Cesana-Arlotti, Ana Martín-Salguero in Luca Lorenzo Bonatti.

Vodilni raziskovalec, L. Bonatti (ICREA), je direktor raziskovalne skupine za razmišljanje in kognicijo dojenčkov (RICO) na Centru za možgane in kognicijo (CBC) na UPF. Kinga Anna Bohus (glavna avtorica) je tudi članica te skupine. N. Cesana-Arlotti in Ana Martín-Salguero, ki sta bila prej povezana z CBC na UPF, sta trenutno raziskovalca na Univerzi Yale (ZDA) in na École Normale Supérieure v Parizu.

Dva eksperimenta in dojenčkova strategija izključevanja

Raziskava analizira pomembnost dveh strategij, ki jih dojenčki uporabljajo pri soočanju z negotovostmi: povezovanje in izključevanje (ali odpravljanje disjunkcije).

• Prva strategija pomeni, da dojenčki, ki slišijo novo besedo, ki se lahko nanaša na dva neznana predmeta, ki ju vidijo, mentalno povežejo izraz z vsakim od njih. Kasneje povežejo izraz z objektom, kateremu izraz bolje ustreza.

• Druga strategija (izključevanje) pojasnjuje, kako dojenček lahko nauči novo besedo prek logičnega razmišljanja z izločanjem alternativ. Na primer, če vidijo dva objekta (A in B) in slišijo neznani izraz, ki ga povežejo z A (ker poznajo ime A), bodo ugotovili, da gre za ime B. Po rezultatih raziskave je to prevladujoča strategija.

Raziskovalna ekipa je izvedla dva različna eksperimenta, prvi z 61 enojezičnimi (26) in dvojezičnimi (35) 19-mesečnimi dojenčki, drugi pa s 33 (19 enojezičnimi in 14 dvojezičnimi). Analiza vsake skupine je bila ključna za določitev, ali deduktivni procesi temeljijo na jezikovni izkušnji.

V prvem eksperimentu so udeležencem prikazali dva predmeta, ki ju je bilo treba povezati z eno od besed, ki so jih slišali, prek različnih testov. V prvem testu so morali pogledati dva objekta, ki ju poznajo (npr. žlico in piškot), in ob slišanju izraza (npr. žlica) ga povezati z enim od njiju.

V drugem testu so dojenčki videli objekt, ki ga poznajo (npr. jabolko) in objekt, ki ga ne poznajo (npr. avtobus), ter slišali izraz, ki ustreza znanemu predmetu (jabolko), ki ga je bilo treba identificirati. Tretji test je bil enak drugemu, razen da je bil slišan izraz, ki ustreza neznanemu predmetu (npr. avtobus).

V drugem eksperimentu so uporabili dva objekta ali živa bitja (npr. dežnik in figurica fanta), vsakemu pa je bil povezan zvok. Kasneje so pokrili oba objekta, da dojenčki niso mogli videti, in enega od njiju postavili v kozarec. Ko so odstranili prekrivalo, so dojenčki lahko videli samo enega od obeh objektov in so morali z izključevanjem ugotoviti, kateri je znotraj kozarca.

Logično razmišljanje dojenčkov

V naslednjem testu (s prekritima objektoma, brez spreminjanja njihovega položaja) so dojenčki poslušali zvok, povezan z enim od njiju, in preverjalo se je, ali so pogledali v smer pravilnega objekta.

V vseh teh testih so ocenili vzorce premikov njihovega pogleda. Na primer, ko razmišljajo z izključevanjem, dojenčki pogledajo objekt A in če izključijo, da se izraz, ki so ga slišali, nanaša nanj, svoj pogled usmerijo k objektu B. To je znano kot strategija dvojnega preverjanja.

Glavna avtorica raziskave, Kinga Anna Bohus, povzema glavne ugotovitve študije:

“Preučevali smo prisotnost koncepta logične disjunkcije pri 19-mesečnih dojenčkih. Pri nalogi usmerjanja besede k predmetu kažejo tako dvojezični kot enojezični dojenčki vzorec očesnih gibanj, ki so že prej veljali za značilnost disjunktivnega razmišljanja pri odraslih in otrocih.”

Skratka, rezultati študije ne kažejo pomembnih razlik v logičnem razmišljanju med enojezičnimi in dvojezičnimi dojenčki, kar potrjuje, da to ne temelji na jezikovnem znanju. Naravno logično razmišljanje bi lahko bilo prisotno že pred 19. mesecem starosti, vendar za dokaz njegove prisotnosti v mlajši starosti še ni dovolj znanstvenih dokazov.