dr. Miha Dvojmoč o zakonu ZZPri in varnih prijavah

Kako Zakon o zaščiti prijaviteljev ZZPri varuje tiste, ki razkrivajo nepravilnosti?

V zadnjem času je bilo veliko govora o predlogu novega zakona o zaščiti prijaviteljev žvižgačev v Sloveniji. Med drugim tudi zato, ker so določbe zakona ZZPri nekatere organizacije morale implementirati do 23. 5. 2023. Ta zakon naj bi zagotovil večjo zaščito in spodbudo za tiste, ki razkrijejo nepravilnosti ali korupcijo v različnih sektorjih.

Za boljše razumevanje zakona in njegovih posledic smo se pogovarjali z dr. Miho Dvojmočem, ustanoviteljem podjetja MD svetovanje d.o.o. – Skupina Infocenter, profesorjem in izkušenim strokovnjakom na področju varovanja osebnih podatkov (GDPR) ter korporativne varnosti. Z bogatim znanjem in izkušnjami na področju žvižgaštva, varstva osebnih podatkov ter korporativne varnosti, je dr. Miha Dvojmoč idealen sogovornik, ki nam je približal bistvo novega zakona o zaščiti žvižgačev ter odgovoril na ključna vprašanja v zvezi s tem.

Kakšne so glavne spremembe, ki jih prinaša novi zakon o zaščiti žvižgačev?

Zakon v osnovi prinaša pomembne ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju, določa pa tudi dodatne obveznosti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju. Pomembno in ključno novost tako predstavlja implementacija in vzpostavitev prijavne poti, ki pa obsega imenovanje zaupnika, opredelitev naslova za prejem prijave ter sprejem notranjega akta.

Kdo bo imel pravico do zaščite po novem zakonu?

Nov zakon prinaša pomembne ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju.

Kako bo zakon spodbujal in olajšal prijave nepravilnosti?

Predvsem z zakonsko zagotovljeno zaščito in preprečitvijo povračilnih ukrepov, ki so jih v praksi prijavitelji bili deležni.

Kaj so ključne ovire pri učinkoviti zaščiti prijaviteljev žvižgačev?

Nezakonite dejavnosti, zlorabljena integriteta in zlorabe prava se lahko pojavijo v vsaki organizaciji, zasebni ali javni, veliki ali mali. Nezakonite dejavnosti se pojavljajo v različnih oblikah, kot so korupcija, goljufije, poslovne napake ali malomarnost. Pomembno pa je, da ob nepravilnostih organizacije ustrezno odreagirajo, saj lahko pasivno čakanje v takšnem primeru povzroči resno škodo javnemu interesu.

Tukaj pomembno vlogi predstavljajo predvsem žvižgači – osebe, ki delijo svoje znanje o nepravilnostih, ki se po njihovem mnenju dogajajo v organizaciji – raziskave namreč prikazujejo, da se največ nepravilnosti odkrije ravno z notranjo prijavo v organizaciji. Z novim zakonom se tako vzpostavlja zakonska zahteva za njihovo zaščito, ki je bila prej sicer postavljena, a je imela nekaj pomanjkljivosti, katere novi zakon eksplicitno naslavlja in odpravlja.

Kakšne so sankcije za tiste, ki nadlegujejo ali maščujejo žvižgače?

Ob nespoštovanju določil zakona so zavezancem grozi globa – višina le-teh se razlikuje glede na vrsto prekrška, gibljejo pa se od 300 – 15.000 EUR.

Ali bo zakon pokrival zaščito prijaviteljev v javnem in zasebnem sektorju enako?

Delno. Zakon prinaša pomembne ukrepe za zaščito oseb, ki prijavijo kršitev v svojem delovnem okolju tako v javnem in zasebnem sektorju, vendar morajo določbe skladno z zakonom sprejeti le tisti subjekti zasebnega sektorja, ki imajo več kot 50 zaposlenih.

Kako bo novi zakon spremenil obstoječe prakse v podjetjih in organizacijah?

Obstoječe prakse bo predvsem standardiziral in omogočil vzpostavitev enotnih notranjih prijavnih poti, katere je tudi kasneje lažje analizirati, predvsem pa jih je lažje in bolj sistematično obdelovati in reševati. Zakon prinaša večjo mero transparentnosti.

Ali je zakon dovolj celovit glede varstva identitete žvižgača?

Da, zakon v osnovi sloni na zagotavljanju anonimnosti in zaščiti identitete prijavitelja.

Kaj bi svetovali tistim, ki razmišljajo o prijavi nepravilnosti po novem zakonu?

Naj ne razmišljajo preveč in nepravilnosti prijavijo.

Kako se bo novi zakon primerjal z zakonodajo drugih držav v Evropi?

Zakon je primerljiv z evropsko zakonodajo, kjer osnovo predstavlja implementacija Direktive (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.

Kako bo zagotovljena neodvisnost organa, ki bo obravnaval prijave žvižgačev?

Sama zakonodaja zahteva neodvisnost posameznika, ki je v tem primeru pooblaščena oseba za varstvo prijaviteljev. Oseba pa mora v organizaciji uživati visok ugled in imeti visoko osebno integriteto. Vedno pa se lahko postavlja vprašanja možnih pritiskov, ki pa se jih oseba, ki tovrstni položaj prevzame mora zavedati in ubraniti.

Kako bodo zagotovljene hitre in učinkovite preiskave prijavljenih nepravilnosti?

Pomembnost hitrosti, in učinkovitosti se občasno razlikujejo, mislim da bi morali govoriti o ekonomičnosti in pravičnosti reševanja prijavljenih nepravilnosti. V tem ekonomičnost pomeni čim hitreje z upoštevanje prijav ter preverjanjem njihovih pravilnosti navedb. Koncu koncev pa je je hitrost posameznega reševanja pogojena tudi z zakonskimi roki na eni strani in zmožnostjo odkrivanja dejanskega stanja na drugi.

Ali zakon vsebuje zaščito pred lažnimi prijavami zlonamernih posameznikov?

Lažne prijava so vedno mogoče vendar je naloga pooblaščene osebe za varstvo prijaviteljev, da v vsakem primeru preveri vse navedbe in tudi ugotovi lažno prijavo, vedno pa se z vzpostavitvijo kakršnekoli poti in pritožben ih in ostalih postopkov število le teh postopkov – mnogokrat tudi neupravičenih povečuje.

Kaj bi predlagali za izboljšanje ozaveščenosti o pravicah žvižgačev?

Pri vsem tem je predvsem pomembno zavedanje, da je »žvižgaštvo« eden najučinkovitejših ukrepov za boj proti nepravilnostim, ki vplivajo na celotno družbo. Njihova zaščita je tako zelo pomembna – ne le za organizacijo, temveč za celotno družbo ki strmi k zagotavljanju visoke stopnje integritete.

Kako bo zakon prispeval k večji transparentnosti in integriteti v Sloveniji?

Zakon omogoča vzpostavljen mehanizem zaznavanja kršitev, ki omogoča njihovo ustrezno zaznavanje in reagiranje. Vzpostavitev takšnega nivoja integritete v organizaciji omogoča, da organizacija deluje popolnoma v skladu z moralnimi in pravnimi načeli in s tem zagotavljata vse pravice in varnost tako posameznikom, kot organizaciji sami. V celoti gledano, integriteta je ključnega pomena za organizacije, ki želijo graditi dolgoročen uspeh, ohranjati zaupanje deležnikov in izpolnjevati etične in zakonodajne zahteve.

Kako lahko podjetjem pomagate pri implementaciji in vzpostavitvi notranjih prijavnih poti ter pripravi internega akta? Ali imate razvito orodje ali aplikacijo, ki olajša ta postopek?

Da, naše podjetje je razvilo aplikacijo E-ZAUPNIK, ki v celoti izpolnjuje zahteve vzpostavitve notranjih prijavnih poti. Hkrati pa organizacijam omogoča tudi pravno podporo in svetovanje imenovanim zaupnikom ter pripravo internega notranjega akta oziroma Pravilnika o zaščiti prijaviteljev.

Potrebujete pomoč?

dr. Miha Dvojmoč

Dr. Miha Dvojmoč je priznan strokovnjak z dolgoletnimi izkušnjami na področju varstva osebnih podatkov, žvižgaštva in zaščite prijaviteljev. Kot ustanovitelj in vodja podjetja MD svetovanje d.o.o. – Skupina Infocenter, se ukvarja z nudenjem specializiranih storitev in svetovanjem na področju varstva osebnih podatkov in informacijske varnosti.

Kontakt:
E-naslov: miha.dvojmoc@infocenter.si
Spletna stran: www.infocenter.si