Kultura in umetnost
Radost: drama o generacijskih konfliktih in iskanju doma
Radost Nejca Gazvode obravnava stanovanjsko krizo in družbene stiske mladih, ki v današnji Sloveniji iščejo smisel in preživetje skozi generacijske konflikte.
Radost – življenje na robu preživetja skozi prizmo družbenih problemov
Predstava Radost, nastala v koprodukciji Mestnega gledališča Ptuj in Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), nas popelje v svet negotovosti, generacijskih konfliktov in iskanja smisla. Premiera v Mestnem gledališču Ptuj je bila 4. oktobra 2024, slavnostna premiera v MGL pa 10. oktobra 2024.
Avtor in režiser Nejc Gazvoda s subtilno režijo in občutljivim pristopom odstira zgodbo o treh ženskah, ki jih povezuje stanovanjska kriza. Njihova življenja se prepletajo z usodami drugih posameznikov, ki se prav tako soočajo s sodobnimi stiskami.
Radost ni le kritika stanovanjskih težav, temveč tudi globoko osebna zgodba o ljudeh, ki si želijo več – bližine, varnosti in prihodnosti – vendar so ujeti v svet, kjer teh možnosti ni.
Stanovanjska kriza kot temelj zgodbe
V središču zgodbe sta sestri Maša in Julija, mladi ženski, ki poskušata najti svoje mesto v Ljubljani. Maša je v poznih dvajsetih letih in ima tri službe, vendar nobena od njih ne prinaša dolgoročne varnosti ali priložnosti za napredovanje.
Njena sestra Julija, študentka prvega letnika na Filozofski fakulteti, pa se spopada s popolno izgubo motivacije. Obe sta ujeti v preživetje, prihodnost pa je nekaj, kar je zanje nedosegljivo in preobremenjeno z negotovostjo.
V njuno življenje vstopi Meta, šestdesetletna upokojena frizerka, ki jima ponudi zgornje nadstropje svoje hiše v Rožni dolini za simbolično najemnino. S tem dejanjem Gazvoda na oder postavi kontrast med preteklimi generacijami, ki so imele koristi od socialne države, in današnjimi mladimi, ki nimajo nobenih tovrstnih zagotovil.
Meta je simbol starejšega sveta, kjer so ljudje lahko računali na stabilnost, Maša in Julija pa predstavljata današnjo generacijo, ki se sooča z visokimi najemninami, inflacijo in pomanjkanjem priložnosti.
Ustvarjalna ekipa in dramaturški poudarki
Režijo in besedilo predstave Radost je prevzel Nejc Gazvoda, ki je že večkrat sodeloval z Mestnim gledališčem Ptuj in Mestnim gledališčem ljubljanskim. Z deli, kot so Menjava straže, Tih vdih in Jazz, se pogosto osredotoča na družinske odnose in generacijske konflikte. Njegov stil pisanja, ki združuje realizem z nadrealnimi elementi, je pri Radosti zelo opazen – liki so plastični in natančno izpisani, vsak s svojo govorico in edinstveno osebnostjo, ki skozi dialog razkriva boleče realnosti njihovega življenja.
Pomemben del predstave je glasba, ki jo je ustvaril Igor Matković. Njegova glasba doda občutek melanholije in tesnobe, ki preveva like, hkrati pa subtilno nakazuje možnost odrešitve ali vsaj spremembe.
Scenografijo, ki jo je zasnovala Urša Vidic, je premišljeno oblikovana, da oder deluje kot simbol izoliranosti, dotrajanosti, a hkrati upanja. Prostor, ki ga liki naseljujejo, je dotrajan in star, vendar ponuja tudi možnost ponovnega oblikovanja, kar odraža osebne preobrate v življenjih likov.
Katarina Šavs, ki je oblikovala kostume, je skozi kostume ustvarila edinstven svet likov. Njeni kostumi so minimalistični, vendar subtilno prikazujejo razlike med generacijami in osebnostmi posameznikov. Vsak lik je opremljen z dodatki in barvami, ki ustrezajo njihovim osebnostim in družbenemu položaju, kar dodatno poudarja razlike v njihovih življenjskih zgodbah.
Skozi prizmo treh generacij
Liki v Radosti predstavljajo različne generacije, ki se vsak na svoj način soočajo s sodobnimi izzivi. Maša in Julija simbolizirata mlade, ki nimajo pravega prostora v svetu, kjer so vse možnosti za preživetje omejene na kratkoročne rešitve. Njuna stanodajalka Meta pa pooseblja starejšo generacijo, ki je imela možnost socialne varnosti in stabilnosti, vendar zdaj gleda, kako se ta svet počasi razkraja.
Meta, ki je pred kratkim izgubila mamo, ni povsem obupana, čeprav se zdi, kot da je tudi sama na koncu življenjske poti. Njeno dejanje, ko Maši in Juliji ponudi stanovanje, kaže na možnost človeške dobrote in solidarnosti, ki kljubuje ekonomskim pritiskom.
Kljub temu se Meta ne more povsem izogniti realnosti, saj njen sin Lukas proti koncu predstave obelodani, da namerava mater poslati v dom za ostarele, njeno hišo pa podreti in na njenem mestu zgraditi luksuzna stanovanja.
Razpadanje odnosov in izguba doma
Radost se ne osredotoča le na stanovanjsko krizo, temveč tudi na pomanjkanje bližine in povezanosti, ki jo liki čutijo drug do drugega. Poleg Maše in Julije v predstavi nastopajo še drugi liki, ki ponazarjajo izgubo doma – tako fizičnega kot čustvenega.
Aljoša, Metin nekdanji ljubimec in boem, prinaša v zgodbo kanček satire in kritike sodobne moškosti. Aljoša je pisatelj, ki je uspel s svojo zbirko otroških pesmi, a je sanje o uspehu izgubil v tujini. Zdaj se vrača kot izgubljenec, ki se cinično sooča z realnostjo, s svojo prisotnostjo pa dodatno zaplete že tako napete odnose med ženskami.
Maša se sprva distancira od Aljoše, vendar se kasneje vplete v ljubezensko razmerje z njim, kar ji daje upanje, da je možno nekaj več kot le preživetje. Ta ljubezen ji omogoči, da vsaj za trenutek sanja o drugačnem življenju, čeprav je jasno, da te sanje morda ne bodo trajale dolgo.
Radost je globoka, čustveno nabita predstava, ki nas postavlja pred pomembna vprašanja o tem, kaj pomeni dom, varnost in prihodnost v sodobni družbi. Nejc Gazvoda s subtilnostjo in natančnostjo prikaže ne le stanovanjsko krizo, ampak tudi krizo identitete, s katero se soočajo posamezniki v svetu, kjer so odnosi vse bolj oddaljeni, prihodnost pa negotova.
Kljub težkim temam predstava ponuja kanček upanja, da so človeška dobrota, povezanost in solidarnost še vedno možni. Radost je ironično poimenovana drama, ki skozi realistične in nadrealistične elemente razkriva bolečine sodobnega sveta, hkrati pa nas spomni, da tudi v najtežjih okoliščinah lahko najdemo trenutke sreče in povezanosti.
Ustvarjalci predstave Radost
Predstava Radost, nastala v koprodukciji Mestnega gledališča Ptuj in Mestnega gledališča ljubljanskega (MGL), je delo izjemne ustvarjalne ekipe, ki je vsak na svoj način prispeval k uspešni izvedbi te sodobne družbene drame.
- Režiser: Nejc Gazvoda
- Dramaturginja: Eva Mahkovic
- Scenografka: Urša Vidic
- Kostumografka: Katarina Šavs
- Avtor glasbe: Igor Matković
- Lektorica: Barbara Rogelj
- Oblikovalec svetlobe: Boštjan Kos
- Oblikovalec zvoka: Sašo Dragaš
- Asistentka kostumografke: Pia Gorišek
Za uspešno tehnično izvedbo sta skrbeli ekipi iz Ljubljane in Ptuja:
- Ljubljana: Vodja predstave Sanda Žnidarčič, tonski tehnik Janko Kosec, vodja odrske tehnike Matej Šinjur, oblikovalca svetlobe Boštjan Kos in Bogdan Pirjevec.
- Ptuj: Tehnični vodja Sandi Žuran, tonski tehnik Danijel Vogrinec, rekviziterki in garderoberki Irena Meško in Anita Vertil.
Sceno je izdelal mojster Vlado Janc, kostume pa so izdelali pod vodstvom mojstric Irene Tomažin in Branke Spruk v delavnicah MGL.
Termini predstav v oktobru v Ljubljani
Če vas je zgodba Radosti pritegnila in bi si želeli ogledati predstavo v Mestnem gledališču Ptuj, so vam na voljo naslednji termini:
- 9. oktober ob 19:30 – Predpremiera
- 10. oktober ob 20:00 – Premiera
- 12. oktober ob 19:30 – Sobota 2, Izven
- 14. oktober ob 19:30 – Fleksi, Izven
- 15. oktober ob 19:30 – Več, Izven
- 16. oktober ob 15:30 – Sreda popoldanski, Izven
- 16. oktober ob 19:30 – Sreda 2, Izven
- 25. oktober ob 19:30 – Petek 3, Izven
Vstopnice lahko kupite na spletni strani Mestnega gledališča ljubljanskega ali pri blagajni MGL v Gledališki pasaži med Čopovo in Nazorjevo ulico v Ljubljani vsak delavnik od 12. do 18. ure ter uro pred predstavo.
Telefon: 01 2510 852
E-naslov: blagajna@mgl.si