Velik apetit v otroštvu vpliva na razvoj motenj hranjenja

Nedavna študija, ki so jo vodili raziskovalci Univerze v Londonu (UCL) in Univerze Erasmus v Rotterdamu, razkriva, kako značilnosti velikega apetita v zgodnjem otroštvu lahko napovedujejo verjetnost razvoja simptomov motenj hranjenja v adolescenci. Ta članek se poglobi v njihove ugotovitve in raziskuje možnosti za preventivo, ki bi lahko izboljšala duševno zdravje in dobro počutje mladostnikov.

Ključne ugotovitve raziskave

• Raziskava, objavljena v reviji The Lancet Child & Adolescent Health, temelji na podatkih iz anket, opravljenih med 3.670 mladimi iz Združenega kraljestva in Nizozemske. Cilj je bil raziskati, kako značilnosti apetita v zgodnjem otroštvu vplivajo na verjetnost razvoja simptomov motenj hranjenja do deset let kasneje.
• Posebno visoka odzivnost na hrano pri starosti štiri in pet let je povezana z večjo verjetnostjo poročanja o simptomih motenj hranjenja v starosti od dvanajst do štirinajst let.
• Počasnejše prehranjevanje in hitrejši občutek sitosti v zgodnjem otroštvu lahko delujejo kot zaščitni dejavniki pred nekaterimi simptomi motenj hranjenja kasneje.

Zgodnji apetit kot napovednik motenj hranjenja

Pozitiven odziv na hrano v zgodnjem otroštvu, kot je močna želja po jedi ob vidu, vonju ali okusu privlačne hrane, lahko poveča tveganje za razvoj motenj hranjenja med dvanajstim in štirinajstim letom starosti. Na drugi strani pa so počasnejše prehranjevanje in hitrejši občutek sitosti — znaki visoke občutljivosti za sitost — zaščitni dejavniki, ki lahko zmanjšajo to tveganje.

Povečano tveganje zaradi visoke odzivnosti na hrano

Raziskava je pokazala, da višja odzivnost na hrano vodi do 16 % do 47 % večje verjetnosti za razvoj simptomov motenj hranjenja, kot so prenajedanje, nekontrolirano prehranjevanje, čustveno prehranjevanje, zadržano prehranjevanje in kompenzacijska vedenja. Ta ugotovitev opozarja na pomembnost prepoznavanja in obvladovanja odziva otrok na hrano že v zgodnjih letih.

Zaščitni dejavniki in preventivne strategije

Po drugi strani pa so nekatere značilnosti apetita, kot so počasnejše prehranjevanje in hitrejši občutek sitosti, povezane z nižjo verjetnostjo razvoja motenj hranjenja. Te ugotovitve kažejo na potencialne preventivne strategije, ki vključujejo spodbujanje zdravih prehranjevalnih navad že od malih nog.

Zdravo prehransko okolje in odzivno hranjenje

Pomembno je ustvariti zdravo prehransko okolje, kjer prevladujejo zdrave prehranjevalne možnosti, in prakticirati odzivno hranjenje, ki otrokom omogoča, da sami uravnavajo svoj vnos hrane. Tak pristop ne le podpira zdrav razvoj apetita, ampak tudi zmanjšuje tveganje za razvoj prehranjevalnih motenj.

Razširitev raziskave – od teorije do rakse

Dodatna raziskava na tem področju bi lahko raziskovala, kako točno se značilnosti apetita in prehranjevalne navade v zgodnjem otroštvu prenašajo v poznejše obdobje življenja. Prav tako bi lahko preučevala učinkovitost različnih preventivnih programov in strategij, ki ciljajo na otroke in starše, da bi spodbudili razvoj zdravih prehranjevalnih navad.

Razumevanje povezav med apetitom v otroštvu in potencialnim razvojem motenj hranjenja v adolescenci je ključnega pomena za razvoj učinkovitih preventivnih strategij. S spodbujanjem zdravega prehranskega okolja in odzivnega hranjenja lahko starši in skrbniki pomembno prispevajo k boljšemu duševnemu zdravju in dobrobiti otrok.

Pri tem je bistveno zgodnje prepoznavanje in podpora otrokom z določenimi prehranjevalnimi značilnostmi, kar omogoča pravočasno ukrepanje in preprečevanje razvoja motenj hranjenja.