Kultura in umetnost
Paloma: Zgodba tovarne, ki je zaznamovala Sladki Vrh
Uprizoritev Paloma v Slovenskem mladinskem gledališču odkriva preteklost tovarne higienskega papirja, ki je oblikovala kraj in vplivala na življenja ljudi.
Uprizoritev dramskega dela Paloma, pod režijo Brine Klampfer Merčnik, je več kot le predstava – je refleksija preteklosti in prikaz zgodovine tovarne, ki je v socializmu simbolizirala industrijsko moč in povezovala skupnost v Sladkem Vrhu. Tovarna Paloma ni le proizvajala higienskega papirja za vso nekdanjo Jugoslavijo, temveč je bila razlog, zakaj je kraj postal znan in zakaj je okoli nje nastalo naselje.
“Tovarna Paloma, danes podjetje in delniška družba, seveda ni edina, ki je v času socializma doživela nagel vzpon,” piše Brina Klampfer v predstavitvi, “verjetno pa je ena redkih, ki je obstala.”
Predstava se osredotoča na tri ključna obdobja kraja – obdobje sedemdesetih, ko je bila tovarna vir sanj in upanja, devetdeseta leta z obdobjem gospodarskih sprememb in tehnoloških napredkov, ki so povzročili izgubo številnih služb, ter današnji čas, kjer vlada pomanjkanje vizije za prihodnost, stanovanja samevajo, mladi pa večinoma odhajajo.
Kot pravi režiserka, je to “zgodba o tovarni Paloma – sladkogorski, ki je proizvajala higienski papir za vso nekdanjo Jugoslavijo in ki je pravzaprav razlog, da se je okoli nje razvilo naselje.” Njihova ideja je, da se z nepričakovano tematiko dotaknejo širših družbenih vprašanj, ki presegajo meje tovarne.
Paloma – simbol napredka in ustvarjalnosti
Tovarna Paloma ni zgolj kraj proizvodnje, temveč simbolizira čas socialistične modernizacije, ko so bile tovarne oblikovane kot osrednje gospodarske enote, ki so skrbele ne le za produkcijo, temveč tudi za socialno življenje. Paloma na odru razkriva zgodbo o tovarni, ki je nekoč bila osrčje industrijskega kraja, kjer so ljudje dobesedno gradili življenje okoli tovarne in so se nanjo navezali, ne kot lastniki, temveč kot del neločljive skupnosti. Nina Vodopivec v svoji refleksiji poudarja, da “tovarne niso zgolj zgodbe o dobičku, izgubi, o blagovnem prometu in produktih, temveč so predvsem zgodbe o ljudeh.”
Prav ta osebna plat in povezanost med ljudmi sta tisto, kar je nekdaj ustvarilo duh skupnosti v Sladkem Vrhu. Mnoge družine so imele več članov, ki so delali v tovarni, in spomini na delo v Palomi so bili prepleteni z družinskimi vrednotami, s skupnimi izleti, praznovanji in dogodki, ki jih je tovarna organizirala.
“Pripadnost gre v tem kontekstu razumeti kot mrežo družbenih odnosov, medsebojnega zaupanja, pravic, obvez, dolžnosti in reciprocitet, ki ne obsegajo le delovne in z delovnim okoljem povezane družbene mreže, temveč tudi odnose zunaj tovarniških zidov,” razlaga Vodopivceva.
Oživljanje preteklosti s sodobnimi tematikami
Predstava Paloma ni zgolj nostalgično obujanje preteklosti, temveč kritičen pogled na spremembe, ki so zaznamovale slovensko družbo. Intimne zgodbe o življenju in delu v tovarni odpirajo pomembna vprašanja o vplivu politike na vsakodnevno življenje, o prehodu iz socializma v kapitalizem in o tem, kaj pomeni biti del delavske skupnosti. Tako se predstava dotika tudi današnje družbene realnosti, ki je daleč od idealov, ki so nekoč usmerjali ljudi.
Kot poudarja Klampfer Merčnikova, uprizoritev raziskuje, “kako so politični projekti izgradnje krajev vplivali na življenja ljudi,” in hkrati odpira vprašanja, kot so “kakšna je usoda malega človeka, ki se je znašel znotraj monokulturnega konteksta” in “kako s tem shajati danes.”
Vodopivčeva pa dodatno pojasnjuje, da v sodobni družbi tovarniških skupnosti skoraj ni več, kar pomeni, da je pripadnost postala nekaj individualnega, ne pa družbenega. “Zdaj tovarniških skupnosti ni več niti v primeru, ko tovarna še deluje,” pravi in poudarja, da so se tovarniške skupnosti oblikovale kot mreža družbenih odnosov, ki so presegali zgolj delovno okolje in vplivali tudi na širšo lokalno skupnost.
Satirični oglas za tovarniško življenje
Paloma se v predstavi loteva tudi humorja in satire, saj z nekaterimi prizori prikaže absurdne situacije, ki so bile značilne za tovarniško življenje. Kot pravi Nina Vodopivec, “tovarne so izdajale glasila, ki so poročala o poslovanju, novitetah, izletih in počitnicah, predvsem pa o izkušnjah delavk in delavcev.”
V predstavi tako niso prikazani le idealizirani spomini, temveč tudi vsakodnevne težave in konflikti, ki so bili sestavni del tovarniškega življenja. Delavci so imeli svoje sanje, izzive in upanja, toda te sanje so se pogosto prepletale z realnostjo, ki ni bila vedno enostavna.
Vodopivčeva dodaja, da so v času socializma “tovarne skrbele za družbeno reprodukcijo, načrtno vzpostavljale občutja pripadnosti, gradile tovarniške skupnosti in delavske identitete.” A danes je to le spomin, saj je tovarniška skupnost izgubila svojo povezovalno moč, mnogi mladi pa odhajajo, saj v kraju ne vidijo več prihodnosti.
Povabilo na predstavo
Predstava Paloma v Slovenskem mladinskem gledališču je tako poklon preteklosti, pa tudi kritično ogledalo sodobnosti, ki se vse bolj oddaljuje od idealov povezanosti in pripadnosti. Vabljeni, da si ogledate to izjemno predstavo, ki prinaša kompleksno in ganljivo zgodbo o ljudeh, njihovih življenjih in vplivu zgodovinskih sprememb na vsakdanje življenje. Vstopite v kraljestvo “belega zlata” in doživite zgodbo o kraju, ki ga je tovarna Paloma zaznamovala za vedno.
Predstava bo v novembru 2024 na sporedu 22. (nakup vstopnice za to predstavo) in 23. (nakup vstopnice za to predstavo) novembra ob 19.30. Ne zamudite priložnosti, da se podate na nostalgično popotovanje skozi zgodovino in se pridružite nepozabni uprizoritvi, ki odpira vrata v preteklost in hkrati prikazuje vse izzive sedanjosti.