Prekomerna teža otrok v EU: Kritičen pogled in rešitve

V Evropi se soočamo z naraščajočim problemom prekomerne teže in debelosti med osnovnošolskimi otroki, kar je zaskrbljujoče sporočilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) ob Svetovnem dnevu debelosti leta 2023. Po podatkih petega kroga Evropske iniciative za nadzor debelosti pri otrocih (COSI) in v katerega je bilo vključenih 33 držav, je bilo izmerjenih skoraj 411.000 otrok.

Rezultati razkrivajo nekaj ključnih dejstev:

1. Vsak tretji otrok, star od 7 do 9 let, v sodelujočih državah živi s prekomerno težo ali debelostjo. Prevalenca je večja pri dečkih (31%) v primerjavi z deklicami (28%), kar kaže na potrebo po ciljno usmerjenih ukrepih.
2. Pozitivno je, da 75% otrok je zajtrk vsak dan, kar je ključnega pomena za zdravo prehrano in zmanjšanje zdravstvenih tveganj, povezanih s prekomerno težo in debelostjo. Kljub temu manj kot polovica otrok (43%) vsakodnevno uživa sveže sadje, in vsak deseti otrok (11%) nikoli ali manj kot enkrat tedensko uživa zelenjavo, kar kaže na pomanjkanje osnovnega stebra zdrave prehrane.
3. Nekatere države z najvišjo začetno prevalenco prekomerne teže in debelosti, kot so Grčija, Italija, Portugalska in Španija, so pokazale zmanjšanje, kar daje upanje, da je mogoče trend obrniti. Slovenija je prav tako zabeležila podobno zmanjšanje, čeprav je bila začetna prevalenca prekomerne teže nižja.

Ob teh ugotovitvah WHO poudarja potrebo po boljših politikah, ki bi ustvarile novo okolje, v katerem bi otroci in odrasli lažje izbirali boljše prehranske navade in vodili aktivno ter zdravo življenje v vsaki državi evropske regije. Ključno je, da se preprečevanju debelosti posveča enako pozornost kot njenemu obvladovanju, s ciljem zmanjšanja bremena neinfekcijskih bolezni.

Zdrava in uravnotežena prehrana za otroke: Celovit pristop

Obvladovanje prekomerne teže in debelosti pri otrocih v EU zahteva celostni pristop, ki zajema zdravo in uravnoteženo prehranjevanje ter zadostno uživanje tekočin skozi vse leto.

Na podlagi smernic Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) predlagamo naslednje strategije:

• Uravnotežena prehrana: Poudarek naj bo na uravnoteženi prehrani, bogati z zelenjavo in sadjem, ki naj bi bilo, kadar je le mogoče, lokalno pridelano. Lokalni sezonski pridelki so pogosto bolj sveži in hranilni.
• Majhni in redni obroki: Priporoča se uživanje manjših, rednih obrokov, ki so lažje prebavljivi in manj obremenjujoči za metabolizem. Vključitev svežega sadja, zelenjave, jogurta, kefirja ali kislega mleka lahko izboljša prehransko vrednost obrokov in odpornost otrok.
• Hidracija: Otroci naj dnevno zaužijejo od 1 do 1,5 litra tekočine, predvsem v obliki vode, nesladkanih zeliščnih čajev ali razredčenih 100% naravnih sadnih in zelenjavnih sokov. Izogibati se je treba sladkanim, gaziranim pijačam in energijskim pijačam, ki predstavljajo le vir praznih kalorij.
• Preprečevanje dehidracije: Otroci in mladostniki bi morali redno nadomeščati tekočino skozi cel dan, da se prepreči izsušitev, ki se lahko pojavi preden se začuti žeja. Posebno pozornost je potrebno nameniti v času povečane telesne aktivnosti.

• Dostopnost primerne tekočine: Otroci naj imajo vedno na voljo dovolj pitne vode ali druge primerne tekočine, kot so ohlajeni čaji ali razredčeni sadni sokovi brez dodanih sladkorjev.
• Omejevanje neprimernih pijač: Otrokom in mladostnikom se odsvetuje uživanje kave, alkohola in pijač z dodanim sladkorjem ali umetnimi sladili. Energijske pijače so še posebej neprimerne zaradi negativnega vpliva na zdravje.
• Zdrav življenjski slog: Poleg uravnotežene prehrane je za otrokovo dobro počutje ključnega pomena tudi kakovosten spanec, redna telesna aktivnost in pozitivno socialno okolje. Ti elementi skupaj prispevajo k boljšemu telesnemu in duševnemu zdravju.
• Izobraževanje in vključevanje: Pomembno je, da se otroci že od zgodnjega otroštva učijo o pomenu zdrave prehrane in hidracije ter so vključeni v pripravo zdravih obrokov. To lahko pomaga pri razvoju trajnostnih prehranjevalnih navad.

Z upoštevanjem teh smernic lahko skupaj ustvarimo bolj zdravo prihodnost za naše otroke, zmanjšamo tveganje za prekomerno težo in debelost ter izboljšamo njihovo splošno počutje in zdravje.

• Uživanje raznolike prehrane, bogate z živili rastlinskega izvora, kot so sadje, zelenjava, polnozrnata žita in stročnice.
• Omejitev uživanja predelanih in hitro pripravljenih živil, ki so pogosto bogata z dodanim sladkorjem, soljo in nasičenimi maščobami.
• Spodbujanje rednih obrokov, vključno z zajtrkom, ki je temelj dnevne prehranske rutine.
• Omejitev uživanja sladkih pijač in nadomeščanje z vodo, nesladkanimi čaji ali mlekom.

Aktivno vključevanje otrok v pripravo hrane in izobraževanje o zdravi prehrani je prav tako ključnega pomena za razvijanje trajnostnih prehranjevalnih navad. Skupaj z redno telesno aktivnostjo in podporo družine ter širše skupnosti lahko te smernice pomagajo obrniti trend naraščanja prekomerne teže in debelosti med otroki v Evropi.