“Vaši podatki so šifrirani.”

To sporočilo na računalniškem zaslonu, skupaj z zahtevo po plačilu za odklepanje podatkov, je jasen znak, da ste postali žrtev izsiljevalske programske opreme, znane kot Ransomware. Ta oblika kibernetskega kriminala ne prizanaša nikomur – niti podjetjem niti posameznikom. Slovenija v tem kontekstu ni izjema. V tem članku raziskujemo, kaj stoji za temi napadi, kaj pravijo strokovnjaki IT in kako lahko prizadeti ukrepajo.

V Nemčiji na primer se je seznam žrtev kibernetskih napadov zelo podaljšal, od avtomobilskih dobaviteljev, kot je Continental, do hotelske verige Motel One in obrambnega koncerna Rheinmetall. V mnogih podjetjih so se na zaslonih računalnikov pojavila sporočila, kot je “Vaš računalnik je zaklenjen“, kar kaže na napad z Ransomwareom.

Študija zavarovalnice Allianz je razkrila, da se število napadov Ransomware v prvi polovici leta 2023 povečalo za 50%. V študiji “Trendi kibernetske varnosti 2023” pa so ugotovili, da se je odstotek primerov uhajanja podatkov od leta 2019 (40%) do leta 2022 povečal na skoraj 80%, v letu 2023 pa naj bi ta številka še narasla.

Po podatkih Bitkoma, nemškega digitalnega združenja, je bilo v Nemčiji v enem letu z Ransomwareom napadenih več kot polovica vseh podjetij z desetimi ali več zaposlenimi. Med temi podjetji jih je 11% plačalo odkupnino. Štirideset odstotkov žrtev izsiljevalske programske opreme je poročalo, da so njihove poslovne dejavnosti bile ohromljene zaradi okuženih računalnikov in izgubljenih podatkov, v povprečju za okoli tri dni.

Slovenija ni izjema

Čeprav so podrobni podatki o Sloveniji omejeni, lahko sklepamo, da so slovenska podjetja in organizacije prav tako izpostavljena tem grožnjam. Kibernetski napadi ne poznajo meja, zato je nujno, da se slovenska podjetja zavedajo teh tveganj in ustrezno ukrepajo.

V zadnjih letih smo v Sloveniji opazili porast kibernetskih napadov, zlasti tistih, ki vključujejo izsiljevalske programe. Slednji so ciljali na podjetja v različnih sektorjih, vključno z malimi in srednjimi podjetji. Primeri izsiljevalske programske opreme, kot je Locky ali WannaCry, so povzročili precejšnjo škodo in finančne izgube slovenskim organizacijam.

Priporočila za podjetja

Strokovnjaki priporočajo, da se podjetja ne odzivajo na zahteve kibernetskih kriminalcev in ne plačujejo odkupnine. Namesto tega naj se osredotočijo na preventivne ukrepe, kot so dobra protivirusna zaščita, redno posodabljanje programske opreme, izobraževanje zaposlenih o kibernetski varnosti in vzpostavitev učinkovitih varnostnih kopij podatkov. S pravilnimi varnostnimi kopijami in načrtom za hitro obnovo sistemov lahko podjetja znatno zmanjšajo škodo, ki jo povzročijo takšni napadi.

Poleg tega naj bi organizacije razvile kibernetske varnostne politike in postopke za zaščito svojih sistemov in podatkov. Redno preverjanje in testiranje varnostnih sistemov ter spremljanje novih kibernetskih groženj so ključnega pomena za učinkovito zaščito.

V obdobju digitalne dobe so kibernetski napadi z Ransomwareom resna grožnja za podjetja vseh velikosti. Slovenija ni nobena izjema. Ključnega pomena je, da podjetja sprejmejo preventivne ukrepe in se pripravijo na morebitne napade, da zmanjšajo tveganje in potencialno škodo, ki jo lahko povzročijo ti kibernetski napadi. S skrbno načrtovanimi ukrepi za kibernetsko varnost lahko slovenska podjetja zmanjšajo svojo ranljivost in zaščitijo svoje podatke pred nepričakovanimi grožnjami iz digitalnega sveta.